Dobrosrčna pomoč po poplavah se nadaljuje tudi v letu 2024

Vse od začetka katastrofe ADRA Slovenija skupaj z različnimi deležniki pomaga po posledicah poplav. Od prvih faz pomoči v letu 2023, ko smo skupaj čistili ter odvažali smeti in blato, razdeljevali materialno pomoč in razvlažilnike, smo v januarju 2024 prešli v fazo zaključevanja in pobiranja 270-ih sušilnih naprav. Le-te so bile v začetku sistematično razdeljene v sodelovanju z lokalnimi oblastmi.

Na terenu nadaljujemo tudi z razdeljevanjem vavčerjev za nakup hrane, higienskih pripomočkov in gradbenega materiala. Za delo in pomoč v teh mrzlih dneh gre posebno velika zahvala celotni ekipi prostovoljcev, ki jih je na terenu koordiniral ambasador in član izvršnega odbora ADRA, Grega Česnik.

V tem obdobju se torej zaključuje pobiranje sušilnih naprav, katere so v odzivu donirali partnerji iz Nemčije, Srbije, Češke in Slovaške. Dejstvo je, da nekateri uporabniki šele zaključujejo s sušenjem prostorov. Škoda je bila ogromna, prav tako trenutno primanjkuje izvajalcev, da bi ljudje lahko zaključili s popolno sanacijo škode. Pri razdeljevanju smo sodelovali z lokalnimi oblastmi, Civilno zaščito, gasilci ter drugimi deležniki, s terena pa smo prejeli nadvse pozitivne odzive.

Kljub velikim izgubam materialnih stvari se ljudje vseskozi zavedajo, da je te mogoče nekako povrniti, pa četudi v drugačni obliki. Težje je izbrisati njihov strah pred ponovnimi poplavami ob vsakem obilnejšem deževju, jim povrniti določene spomine, ki so jih skrbno hranili, dokler jih ni odnesla voda, in povrniti zdravje.

Čeprav je bil dostop do prizadetih ljudi tokrat mogoč brez posebnih težav, so posledice, ki so jih za seboj pustile uničujoče poplave, še vedno dobro vidne. Ponekod, kjer so nekoč stali domovi, teh ni več ali pa so v ruševinah, povsem neprimerni za bivanje. Nekateri drugi so videti skoraj nedotaknjeni, znotraj njih pa praznina, saj so se njihovi prebivalci zaradi grozečih se poplav in nestabilnega terena morali trajno izseliti. Večina njih, ki so ostali v svojem domačem okolju, si je dom že uspela urediti, čeprav skozi navidez suhe stene še vedno prihaja vlaga, ki se ponekod spreminja v plesen.

V skrbno obnovljenih in preurejenih domovih je skoraj težko verjeti, da so bili ti pred meseci polni mulja, uničenega pohištva in električnih aparatov ter neuporabnih najosnovnejših življenjskih potrebščin. O škodi nazorno pričujejo fotografije, vtisi in spomini prebivalcev nekoč lepo urejenih vasic. Voda se je že zdavnaj vrnila nazaj v strugo (na nekaterih delih močno spremenjeno), čeprav je od zadnjih velikih poplav še nekajkrat grozila, da bo znova poplavila.

 

Življenje prebivalcev se počasi vrača nazaj v tirnice in z veliko zagnanostjo poskušajo osmisliti svoj vsakdan z najrazličnejšimi novimi dejavnostmi ter znova oživiti tiste, ki so že obstajale in jim poplave niso prizanesle.

 

Tukaj so zapisani nekateri občutki in razmišljanja prostovoljcev, ki so pomagali na terenu.

1. ’Teden je bil poln intenzivnega dogajanja in raznoraznih čustev, predvsem pa hvaležnosti tako na strani nas, kot na strani obiskanih ljudi. Lepo je vedeti, da ljudje kljub vsem svojim težavam ne pozabijo na lepe izkušnje, ki so jih doživeli v najtežjih trenutkih. V tem času so se spletle lepe vezi z uporabniki in oboji se veselimo ponovnega srečanja v bolj mirnih okoliščinah.

Vsak primer uporabnikov, ki smo jih obiskali, pa je zase težek – nemogoče je izpostaviti le nekaj njih. To, kar se je meni najbolj vtisnilo v spomin, so besede gospe, ki je rekla, da ji je bil objem kot zdravilo.

Na enemu od zadnjih srečanj so neki drugi gospe začele teči solze ob podarjenih revijah in oreščkih. Potem je prejela še bone za nakup v trgovini; njene hvaležnosti se ne da opisati – moraš jo doživeti.

Sicer pa ni osebe, ki ne bi na tak ali drugačen način povedala, kako ji je bila pomoč s strani ADRA Slovenija dragocena. Eni se celo sprašujejo, kako se lahko kdo odpove svojemu času za to, da bi ga namenil nekomu, kogar niti ne pozna. Težko je povzeti vse zahvale. Nekateri so iskali prave besede, pri drugih so vse povedale solze sreče. Vsekakor pa je ADRA zdaj na tem območju prepoznana in zelo zaželena.

Odgovor na vprašanje, kako je bilo pomagati, je samo eden – lepo.’ (Zapisala Iva Pajenk)

 

2. ’Ne ena, bilo je mnogo zahval za vso pomoč, ki smo jo nudili. Vsak posameznik se je želel zahvaliti na svoj način, nekateri so nam podarili kakšno malenkost, povečini pa so bili preprosto ganjeni in so se za vso pomoč zahvalili s toplim nasmehom.

Veliko pomoči se je s strani društva ADRA namenilo starejšim osebam. Posebej se spomnim starejšega para iz Meliš, kjer smo pomagali. Gospod se je od začetka precej mučil s čiščenjem mulja. In čeprav je bila prošnja z njune strani zelo skromna, sta bila pomoč s prostovoljci in vse delo, ki se je opravilo, zelo potrebna.

Na splošno se mi zdi ta pomoč na terenu, ki smo jo opravili, krasen način za preživljanje dopusta. Ponovni obisk ljudi, ki smo jih že srečali in osrečili, ter skupno obujanje spominov in izmenjava izkušenj so prinesli veliko veselja, hkrati pa se je zaradi veliko vožnje zdelo, kot bi bili na potovanju. Najbolj dragoceno pa je bilo sproščeno in veselo vzdušje v ekipi.’ (Zapisal Žiga Valentič)

 

 3. ‘Pomagati je bilo zame, kot vedno, super in izpolnjujoče, čeprav smo izbrali res najbolj mrzel teden za izvajanje terenskega dela. A čeprav morda nismo čutili prstov na rokah, smo čutili globoko toplino v srcu. Res nam je bilo toplo pri srcu, ko smo videli, da so domovi skoraj suhi in prenovljeni, v primerjavi z domovi, ki smo jih gledali avgusta in kasneje v letu 2023.

Zelo mi je ostal v spominu gospod iz Komende, ki je bil res izjemno hvaležen za vso pomoč. Še vedno se spominja, kako so prostovoljci društva ADRA vedrega duha pomagali pri čiščenju takoj po poplavah. Rekel je celo, da zdaj ve, komu bo namenil tisti odstotek dohodnine.

Na terenu smo slišali tudi veliko različnih zgodb in vsaka zgodba zase je težka. Uporabniki, ki smo jim pomagali, so si res različni. Nekateri so starejši, eni sami, drugi pred penzijo, tretji živijo sami z otroki. Vsi, ki smo jih obiskali, so preživeli težko zgodbo, in hvaležna sem, da sem lahko bila delček pomoči, ki smo jo nudili skupaj z ADRA Slovenija.’ (Zapisala Dijana Hasičić)

 

4. ’Kot prostovoljec velikokrat pozabiš nase in se osredotočiš na to, da za druge daš najboljše od sebe. Najdragocenejše, kar velikokrat doživimo v zameno in zadoščenje, je zelo preprosto – beseda “hvala”.

Iz terena mi je najbolj ostal v spominu stavek uporabnice, ki je rekla: “To, kar ste vi kot ADRA naredili s svojo prisotnostjo za nas, ko ste bili v tistem času in sedaj tukaj, nam pove predvsem to, da vam je mar za nas – hvala vam.”

Pri razdeljevanju pomoči velikokrat dobiš in razpolagaš z omejenimi informacijami o osebah, o družini. Po nekaj sekundah pogovora, gledanja v oči in mimike lahko celo ugotoviš, da so te informacije le delno točne. Pred osebo, s katero se pogovarjaš, ne moreš sodelavcu na terenu kar povedati: ’Glej, tudi oni potrebujejo še drugo obliko pomoči od te, ki smo jo prvotno načrtovali.’ Tvoj sodelavec pride do istih misli in ob tem se včasih pojavijo izzivi in dileme, kako se takrat odzvati.

Rečem pa lahko le, da se sreče in hvaležnosti prejemnika pomoči ne opisuje. Lahko jo samo doživiš.’ (Zapisal Dejan Madalanović)

 

Društvo ADRA Slovenija trenutno nadaljuje z obsežnejšim dodeljevanjem neposredne vavčerske/denarne pomoči po regijah Slovenije. Vsem podpornikom, predvsem pa Krščanski adventistični cerkvi v Sloveniji, se prisrčno zahvaljujemo za vso vašo pomoč tudi v prihodnje. Ganljive so besede, ki jih je (bilo) mogoče slišati, da je objem tisto, kar ljudem predstavlja nekakšno zdravilo. In objem je najbolj preprosta stvar, ki jo lahko naredimo za vsakogar na naši poti, ki to potrebuje.

 

 

Ekipa ADRA Slovenija