Ob letošnjem Mednarodnem dnevu Zemlje, ki ga beležimo 22. aprila, vam predstavljamo naš doprinos k lažjemu dihanju našega planeta.
Gozdovi in druga naravna vegetacija so mnogo več kot le zelene površine na zemljevidih. So pljuča našega planeta, pomemben gradnik biodiverzitete in naš glavni naravni zaveznik v boju s podnebnimi spremembami. Koreninski sistemi ohranjajo stabilnost prsti in preprečujejo erozijo, listi prispevajo h kroženju vode, cvetovi pa opraševalcem nudijo svoj nektar in cvetni prah ter s tem omogočajo razmnoževanje številnih rastlinskih vrst, ki so osnova prehranske verige. Kljub svoji pomembnosti se gozdovi po svetu še vedno zaskrbljujoče krčijo. V nekaterih regijah, kot je okrožje Lusangazi v Zambiji, krčenje gozdov ne ogroža le okolja, temveč tudi življenje skupnosti, katerih preživetje je odvisno od nedotaknjenih ekosistemov.
Čebelam kot naravnim opraševalcem najbolj ustreza raznoliko okolje s širokim spektrom rastlinskih vrst. Gozdovi, ki so najbolj odporni na zunanje dejavnike in zagotavljajo nektar ter cvetni prah skozi vse leto, imajo odličen vpliv na količino in kakovost pridelanega medu. Če gozdove posekamo ali jih nadomestimo z monokulturami, čebele izgubijo svojo osnovo za pašo, kar vodi v slabšanje stanja panjev in upad proizvodnje medu. Brez bujne flore trajnostno čebelarstvo torej ne more preživeti.
Upoštevajoč pomembnost dreves in biotsko raznovrstnost za trajnostno čebelarstvo smo projekt ‘Čebelarke kot nosilke pozitivnih sprememb v Zambiji’ zasnovali tako, da bomo poleg opolnomočenja žensk in deklet na podeželju tudi neposredno prispevali k ohranjanju in obnovi tamkajšnjih ekosistemov. V sodelovanju z lokalnimi partnerji bomo tako posadili več kot 3.600 dreves. Pri tem z namenom pridobitve prostora NE bomo krčili že obstoječih gozdov, ampak bomo le-te dopolnili in obogatili z dodatnimi vrstami predvsem sadnih dreves, ki so poleg ustreznosti za čebele koristna tudi z ekonomskega vidika.
Na vsakem koraku razvojnega delovanja je za doseganje trajnostnih sprememb treba upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na dolgotrajno uspešnost našega delovanja. Učenje čebelarskih veščin k ekonomski in socialni stabilnosti torej ne bi pripomoglo, če bi čez nekaj let okolje zaradi krčenja gozdov postalo neprimerno za opraševalce. Zato razmišljamo trajnostno in ohranjamo ter krepimo biodiverziteto, s tem pa množimo dosežene učinke. Z vsakim posajenim drevesom smo tako korak bliže k bolj trajnostni in pravični prihodnosti.
