Vpliv potresa in pandemije na dostop do izobraževanja v Albaniji

Izobraževalni sistem v Albaniji je zaznamovan z neenakostmi in pomanjkanjem dostopnosti, še posebej za otroke iz marginalnih skupin v določenih delih države. Pandemija in potres leta 2019, sta poslabšala stanje v izobraževalnem sektorju države. Zaradi naravne katastrofe in zdravstvene krize je bilo veliko otrok prisiljenih zapustiti šole. Če kmalu ne bo prišlo do sistemskih rešitev, bo to vodilo v izgubo otroškega potenciala in bodočih voditeljev zaradi socialne neenakosti.

ADRA Albanija izobraževanjePandemija COVID-19 je prinesla ogromno motenj v aktivnostih izobraževalnega sistema. Socialno distanciranje, zaradi preprečitve širjenja okužb, je vodilo v zapiranje šol po številnih delih države in šolanje na daljavo je postala nova realnost. Posledično se je veliko otrok izpisalo iz šol, zaradi nedostopnosti orodij za šolanje od doma. Otroci s socialno ogroženih družin niso imeli dostopa do računalnikov in interneta, kar bi jim omogočilo sodelovanje v spletnih učilnicah. Tako so otroci iz istega razreda obstali na različnih nivojih znanja po učnem načrtu. Ko so se ponovno odprle šole, je to dejstvo nekatere učence odvrnilo od prisostvovanja pri pouku.

Še huje je postalo zaradi zamika pri ponovnem odpiranju šol. Otroci, ki so ostali doma daljše obdobje, brez učinkovitega šolanja, so izgubili interes za vrnitev v šolo. Učenci s posebnimi potrebami in učnimi težavami so jo odnesli še slabše.

Ekonomska kriza je v mnogih gospodinjstvih ustvarila finančne težave za starše, ki so želeli otrokom omogočiti šolanje. Mnogo staršev, ki je izgubilo službo med pandemijo COVID-19, se je znašlo v težavah pri nakupu osnovnih šolskih potrebščin za učinkovito učenje doma ali v šoli. Tako so mnogi otroci, namesto da bi bili v šoli, pomagali preživljati družino z različnimi priložnostnimi deli. Bili so prikrajšani za dobro izobrazbo, katero bi potrebovali, da bi postali aktivni državljani.

Nenazadnje posledice pandemije še posebej vplivajo na izobrazbo deklic v Albaniji, zaradi diskriminacije na podlagi spola. Najstnice iz odročnih krajev so podvržene visoki stopnji tveganja nasilja nad njimi, prav tako so pogosto prisiljene v poroko. Starši se na ta način otresejo odgovornosti za njihovo izobrazbo, bodočim možem pa ni v interesu, da bi se šolale. Starši deklic se hitreje odločijo, da jih zadržijo doma, z namenom, da pripomorejo k vzdrževanju družine in jih s tem prikrajšajo, da bi izkoristile svoj potencial.

Pandemija COVID-19 je ustvarila priložnost za reformo in izboljšanje izobraževalnega sistema v državi ter zagotovila srednje ročne cilje z željo, da se sistem vrne na željen nivo. S časoma se to lahko uresniči, če se bo prioritetno delalo na strategijah, ki bodo omogočale dolgoročno izboljšanje.

Strategije in pristopi:

  1. Zagotavljanje varnega šolskega okolja za vrnitev otrok in načrte, v primeru, da se šole ponovno zaprejo.
  2. Nadgrajevanje kapacitet za učenje na daljavo in omogočanje izobraževanja preko spleta z namenom dviga učinkovitosti in prilagodljivosti sistema v kriznih razmerah.
  3. Izboljšanje izobraževalnega sistema z dodatno strokovno pomočjo za otroke v predšolskem obdobju, še posebej iz socialno šibkejših družin. Predšolska vzgoja je lahko zanemarjena, saj starši dajejo večji poudarek šoloobveznim otrokom.
  4. Zagotavljanje programov za učenje na daljavo in dodatnih programov za otroke iz marginalnih skupin.
  5. Ustvarjanje vse zajemajočih kampanj v šolah s poudarkom na enakosti spolov.
  6. Ocenjevanje težav posameznega otroka pri povratku v šolo in pisanje individualiziranih planov z zagotovitvijo dodatne pomoči pri učenju.
  7. Zagotavljanje ciljnih intervencij in razširitev socialnega varstva za otroke iz marginalnih skupin (za njihovo vrnitev v šolo).
  8. Ozaveščanje javnosti o neenakostih pri izobraževanju glede na spol, ki zajemajo zakone, pravila in socialne norme, ki preprečujejo deklicam nadaljevanje izobraževanja.

Vse te strategije bodo potrebovale angažiranost različnih članov interesnih skupin državnega izobraževalnega sektorja, da vzpostavijo medsebojno koordinacijo in dosežejo željen cilj. Ministrstvo za izobraževanje bo moralo biti proaktivno v izvajanju teh reform, saj je to osrednja inštitucija, ki določa šolske pravilnike v državi. Ker ne vemo kdaj se bo pandemija končala, mora vlada dati prednost ponovnemu odprtju šol in zagotoviti, da bodo vsi otroci vpisani v šolo.

Kristi ADRA AlbanijaAvtor: Kristi Qendro, programski vodja ADRA Albanija

 

ADRA Sloga EU Presidency MJU MRSS