25. septembra 2015 so države članice Združenih narodov sprejele Agendo 2030 za trajnostni razvoj. Ta vsebuje tudi 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih poznamo tudi pod imenom globalni cilji. Kot bi bilo včeraj, se spomnim, kako nestrpno smo pričakovali KONČNO sprejetje teh ciljev, na vsebini katerih smo strokovnjaki iz različnih področij tako ali drugače delali že nekaj let prej. Polni optimizma, predvsem pa novega elana, smo začeli ozaveščati o njih. »Neuspeh milenijskih ciljev se ne sme ponoviti,« smo govorili. Kako daleč smo z uresničevanjem globalnih ciljev osem let po sprejetju?
Cilji trajnostnega razvoja so nam postavili jasno pot, kako rešiti naše najbolj nujne globalne izzive: od odpravljanja revščine in lakote, zagotavljanja kakovostnega izobraževanja ter enakosti spolov do boja proti podnebnim spremembam in ohranjanja našega planeta. Ambiciozne cilje so podprle podprle vlade, organizacije in posamezniki po vsem svetu. Sedaj, v letu 2023, se moramo soočiti z dejstvom, da smo v mnogih pogledih zgrešili pri uresničevanju teh ciljev. Kljub obljubam in retoriki, ki smo jih slišali, se mnogi od teh ključnih ciljev še vedno niso uresničili. Zdi se, da se je ta velikanski korak za človeštvo spremenil v običajno maneveriranje v slepi ulici.
Poročila Organizacije združenih narodov o doseganju Agende 2030 nam kažejo, da se mnogi od teh ciljev ne uresničujejo tako, kot smo si predstavljali. Na splošno gledano, svet počasi napreduje pri doseganju teh ciljev, in obseg neskladja s tem, kar smo si zastavili, postaja vedno bolj očiten.
Slovenija, kot majhna evropska država, ni izjema. Če pogledamo stanje v tej državi, vidimo, da so izzivi še vedno ogromni. Kljub nekaterim pozitivnim premikom v smeri zmanjševanja revščine in izboljšanja izobraževanja, se soočamo s težavami na področju zdravstva, neenakosti ter okoljskega varstva.
A vse le ni tako črno. Že nekaj let, tudi v Sloveniji, izhajajo Najboljše novice iz svete. Vsako leto sem se kot urednica veselila informacij iz celega sveta o tem, kako so posamezniki, lokalne skupnosti in države uspeli oživiti zaveze iz papirja v praksi. Tudi poročila o doseganju ciljev v Evropski uniiji so spodbudna. Napredek torej je, le prepočasen. Rešitve torej so, a iskati jih moramo tudi izven zahodnega okvirja.
Prevzeti moramo odgovornost za svoje pomanjkljivosti in se zavezati k bolj ambicioznim ter celovitim pristopom k trajnostnemu razvoju. Želim si, da bi ob letu osorej lahko rekla, da je bilo obdobje zaznamovano z novim zagonom in zavezo za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Da je bilo sodelovanje med vladami, civilno družbo, gospodarstvom in posamezniki tesno. Da smo zavezniki. Da na inovativne načine ozaveščamo o pomembnosti ciljev. Da smo bili zvesti v malem, saj vsako dejanje šteje.
Ključna dejavnika uspeha bosta namreč odgovornost in vztrajnost na vseh ravneh družbe. Poleg tega bomo morali prisluhniti znanosti, izboljšati naše razumevanje podnebnih sprememb in okoljskih izzivov ter se prilagoditi nenehnim spremembam. Za dosego ciljev trajnostnega razvoja potrebujemo večje vlaganje v trajnostne prakse, izobraževanje in raziskave. Potrebujemo boljšo politično voljo za izvajanje ukrepov, ki bodo prispevali k bolj pravični in trajnostni prihodnosti. Potrebujemo boljše mednarodno razvojno sodelovanje, ki temelji na pravičnosti in enakopravnosti. Prav tako moramo povečati napore za spodbujanje globalnega učenja med mladimi in odraslimi, saj bodo le dobro izobraženi ter ozaveščeni državljani sposobni zahtevati odgovornost od svojih vlad in podjetij ter prispevati k uresničitvi teh ključnih ciljev.
Neuresničevanje ciljev trajnostnega razvoja ni le neuspeh naše generacije, ampak bo imelo dolgoročne posledice za prihodnje generacije. Če želimo spremeniti smer poti in doseči globalne cilje do leta 2030, se moramo osredotočiti na ukrepe, ki jih lahko izvedemo zdaj, namesto da čakamo na boljši čas. Čas je, da začnemo resnično ukrepati za boljšo prihodnost za vse nas, našo družbo in planet.
Torej, kaj bomo naredili do naslednje obletnice sprejetja najpomembnejšega razvojnega dokumenta do sedaj? Ali bomo le govorili o ciljih trajnostnega razvoja ali pa jih bomo resnično uresničili? Odgovor je v naših rokah.
Patricija Virtič
Patricija Virtič je mednarodno priznana strokovnjakinja s področij globalnega učenja in komuniciranja humanitarnih ter razvojnih organizacij. Skoraj desetletje je bila zaposlena na Platformi SLOGA kot vodja področja za globalno učenje. Zadnja leta kot zunanja svetovalka sodeluje z ADRA Europe. Za ADRA International je preteklo leto vodila mednarodno komuniciranje o humanitarnem odzivu vseh organizacij ADRA v Evropi na vojno v Ukrajini. Je dolgoletna strokovna svetovalka in prostovoljka Humanitarnega društva ADRA Slovenija, ki aktivno pristopa k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.
Razmišljanje je nastalo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. II, ki ga izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Humanitarno društvo ADRA Slovenija sodeluje kot izvajalec projekta. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
