Razmišljanje: Konec globalnega učenja v Evropi?

Globalno učenje v Evropi je v zadnjih desetletjih postalo ključno orodje za spodbujanje aktivnega državljanstva, trajnostnega razvoja in človekovih pravic. Program DEAR kot vodilna pobuda Evropske unije omogoča financiranje teh aktivnosti, a se sooča s pomembnimi izzivi.  Ob trenutnih razmerah bi morala Evropa vlagati in ne zmanjševati sredstev za spodbujanje izobraževalnih programov o globalni pravičnosti, človekovih pravicah, trajnostnem razvoju in demokratični udeležbi svojih državljanov.

Zakaj je globalno učenje pomembno za Evropo?

Globalno učenje gradi mostove med kulturami, regijami in generacijami. Pripravlja evropske državljane, da se soočijo s kompleksnimi globalnimi vprašanji, kot so podnebne spremembe, migracije, neenakosti in dezinformacije. Kot poudarja Dublinska deklaracija o globalnem učenju do leta 2050, pri kateri smo aktivno sodelovali tudi Slovenci, globalno učenje spodbuja razumevanje, empatijo in odgovornost do globalne skupnosti​​.

Globalno učenje je odgovor na opazno pomanjkanje solidarnosti v Evropi med mladimi in starimi, mesti ter podeželjem, severom in jugom, saj ljudem omogoča, da razvijejo empatijo, občutek pripadnosti svetovni skupnosti ter odgovornost do drugih ljudi in okolja v svojem kraju in zunaj njega. Vse to je v skladu z vrednotami EU, zapisanimi v drugem členu Lizbonske pogodbe in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

Program DEAR kot temelj razvojne politike doma in v Evropi

V opisu na uradni spletni strani je navedeno, da program DEAR EU financira projekte, »ki vključujejo ljudi v Evropi v svetovne teme družbenega, gospodarskega in okoljskega razvoja ter sodelovanja. Podpira organizacije civilne družbe in lokalne oblasti pri spodbujanju globalne pravičnosti, človekovih pravic, trajnostnega razvoja in demokratične participacije. Opolnomoča ljudi, še posebej mlade, da ukrepajo.«

Sodelovanje programa DEAR z organizacijami civilne družbe in lokalnimi oblastmi za spodbujanje globalne pravičnosti, človekovih pravic, trajnostnega razvoja in demokratične udeležbe podpira projekte, ki vključujejo predvsem mlade Evropejce, in je ključnega pomena.

Program DEAR je temelj razvojne politike doma in v Evropi. Je naložba v mirno in trajnostno evropsko prihodnost.

Slovenske nevladne organizacije, regionalne razvojne agencije in občine so redno vključene v različne projekte, ki so financirani iz tega programa. Do sedaj smo sodelovali v 21 projektih, trenutno pa smo del šestih projektov.

Rezanje proračuna programa DEAR

Kljub izjemnemu vplivu DEAR (ang. Development Education and Awareness Raising) so nedavne spremembe sprožile zaskrbljenost med nevladnimi organizacijami. Izbori projektov zadnjih petih let ogrožajo finančno stabilnost in dostopnost programa za manjše ter srednje velike organizacije. Projekti velikih razsežnosti, tako imenovani večmilijonski megaprojekti, so postali prevladujoči, kar je omejilo vključevanje manjših organizacij in partnerjev iz novih držav članic EU, ki se na te razpise ne morejo prijaviti že zaradi tehničnih omejitev.

EU proračun za 2025 je sprejet, zato nas še bolj skrbijo nedavni rezi programa DEAR v okviru večletnega finančnega okvira EU (2028-2034). Pravzaprav bi se moralo vprašanje v naslovu spraševati, ali je konec globalnega učenja za Evropsko unijo? Številni, ki na tem področju delujemo že desetletja, zagotovo ne bomo kar opustili tega pomembnega področja, je pa prihodnost globalnega učenja na evropski ravni odvisna od trajnostnih finančnih rešitev, boljše dostopnosti in prilagodljivosti.

Študija CONCORD: Ali nam je dovolj mar za vključevanje državljanov?

Podobno zaskrbljenost so pokazali tudi rezultati novembra objavljene kvalitativne študije o financiranju globalnega učenja v Evropi, ki jo je izvedlo Evropsko združenje za pomoč in razvoj CONCORD. Študija obravnava razvoj financiranja globalnega učenja, vpliv pandemije COVID-19 in ruske vojne v Ukrajini ter izzive, s katerimi se soočajo nevladne organizacije pri dostopu do in ohranjanju financiranja. Priporočila študije vključujejo izboljšanje dostopnosti programa DEAR, poenostavitev postopkov, zagotovitev predvidljivega in trajnostnega financiranja, dopolnjevanje nacionalnih shem financiranja in vključevanje globalnega učenja v druge evropske programe financiranja.

​​Evropska unija gluha za besede držav članic?

Rezi programa DEAR prihajajo v času, ko se zdi, da tudi države vse bolj poudarjajo pomen globalnega učenja v današnjem visoko kompleksnem svetu. Belgija je predsedovala Svetu Evropske unije v prvi polovici letošnjega leta. Belgijsko predsedstvo je izkoristilo predstavitev novega strateškega nacionalnega dokumenta o globalnem učenju, da bi ponovno poudarilo pomen vzvodov, ki jih je treba uporabiti na evropski ravni, da bi pospešili ta program za zaščito človekovih pravic, okolja in zmanjšanje neenakosti v svetu. Belgija pripisuje velik pomen izobraževanju in mednarodnemu sodelovanju. V tem kontekstu je pomembno tudi globalno učenje, saj je na stičišču obeh področij. Prav tako je neposredno povezano s skladnostjo politik na področju razvoja, kulture, mladine in vseživljenjskega učenja. Belgijski minister za razvojno sodelovanje je ob tem povedal, da nam globalno učenje omogoča, da na svet gledamo z drugačne perspektive. »Omogoča nam, da se vživimo v situacije in ljudi, ki prihajajo iz zelo različnih okolij ali okolij ali ki jih ne razumemo v celoti. In to je potrebno. Navsezadnje današnji veliki izzivi presegajo naše meje: podnebna kriza, človekove pravice, ki so pod pritiskom, grožnja vojne in nasilja, neenakost, migracije…. Zdaj, ko se na družbenih omrežjih širijo lažne novice, skrajneži pa želijo razdvajati in spodkopavati solidarnost med ljudmi, je še toliko bolj pomembno, da imajo državljani – in zlasti mladi – dostop do znanja in informacij, ki jim omogočajo, da razvijejo odprt um, kritičen pogled IN poti za rešitve v okviru mednarodne solidarnosti.«

Drugo polovico leta je Svetu EU predsedovala Madžarska. Konec novembra je v sklopu aktivnosti ob predsedovanju v Budimpešti potekala mednarodna konferenca Oblikovanje jutrišnjega dne z globalnim učenjem.

Globalno učenje ni projekt

Globalnemu učenju sem posvetila več kot tretjino svojega življenja. Zame to ni le strokovno področje, temveč način življenja, razmišljanja in delovanja.

Evropska unija ima pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnosti globalnega učenja. Program DEAR bi moral ostati temeljni kamen teh prizadevanj. Potreben je strateški premik k večji dostopnosti, trajnosti in vključevanju. S tem se ne bo zgolj zagotovila stabilnost programa, temveč tudi trajnostni vpliv na oblikovanje bolj povezanih in ozaveščenih družb.

V teh negotovih časih, ko se svet sooča z izzivi, ki presegajo posamezne narode in interese, je globalno učenje ključno orodje za krepitev človečnosti in skupnega delovanja. Kljub trenutnim oviram ne smemo odnehati. Čeprav nas skrbi za prihodnost financiranja in politične podpore, nas prav ta skrb povezuje v odločnosti, da nadaljujemo. Globalno učenje ni zgolj projekt, temveč vlaganje v prihodnost Evrope – prihodnost, kjer globalni izzivi postanejo skupna odgovornost vseh.

Patricija Virtič