JAVNA POBUDAOGREJMO JIM SRCA 2022JAVNA POBUDA

POSPEŠIMO INKLUZIJO!

JAVNA POBUDA IN PETICIJA ZA IZBOLJŠANJE PROGRAMOV UČENJA SLOVENSKEGA JEZIKA ZA TUJCE

Migrantke in migranti, ki živimo v Sloveniji, se zavzemamo za učinkovitejše prakse integracije. Pripravili smo 12 ZAHTEV, s katerimi naslavljamo izzive vključevanja osebe z izkušnjo preseljevanja v družbo s poudarkom na izboljšanju programov učenja slovenskega jezika.

V letu 2023 je v Sloveniji imelo dovoljenje za stalno in začasno prebivanje 244,923 migrantk in migrantov iz 176 držav, petih kontinentov in številnih jezikovnih in kulturnih ozadij. Smo pomemben del slovenske družbe, jo bogatimo in diverzificiramo. Znanje slovenskega jezika nam omogoča, da navezujemo stike z lokalnim prebivalstvom, urejamo zadeve na upravnih enotah, povečujemo zaposlitvene zmožnosti, koristimo zdravstvene storitve, nudimo podporo šolajočim otrokom, smo konkurenčni najemniki in sodelujemo v političnih procesih. Tako postajamo samostojni in aktivni del družbe, s čimer tudi utrjujemo družbeno kohezijo.

Jezikovna integracija je temeljni sklop vladne Strategije vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije, ki jo je sprejela vlada novembra leta 2023, pripravilo pa Ministrstvo za notranje zadeve. Strategija prepoznava znanje slovenskega jezika kot prvi pogoj uspešnega in učinkovitega vključevanja tujcev v slovensko družbo. Strategija predvideva prenovo javno veljavnih programov, vzpostavitev novih programov za učenje jezika, skrb za nadzor nad kakovostjo programov ter povečanje števila ur in kadrov, ki izvajajo programe.

Četudi pozdravljamo ambicije vladne integracijske strategije, se sprašujemo, ali bo strategija uspešno zaživela v praksi, še posebej v luči nezadostne strukturne podpore za izvajanje tečajev in opravljanje izpitov. Izobraževanje tujcev ima operativne pomanjkljivosti, povezane s pomanjkanjem strokovnega kadra, izobraževalnih centrov in podpornih storitev. V kolikšni meri se je MNZ posvetovalo z migrantkami in migranti pri pripravi in izvedbi strategije? Ali bodo predvideni ukrepi uspešno nagovorili naše potrebe? Ali je vlada že začela z izvajanjem ukrepov – in če je, s katerimi?

Naše zahteve za izboljšanje programov učenja slovenskega jezika za tujce podrobneje razdelamo v 12 ZAHTEVAH, ki bodo omogočile hitrejšo in učinkovitejšo integracijo. Z navedenimi zahtevami želimo izboljšati integracijski postopek in opozoriti na sistemske pomanjkljivosti pri učenju slovenskega jezika, s katerimi se soočamo. 

  1. Pohitren postopek integracije: Dostop in napotitev na začetek učenja jezika mora biti hitrejši. S tečaji slovenščine želimo začeti hitreje po prihodu v Slovenijo. Nekateri na prosta mesta čakamo tudi po 1 leto ali več (v nekaterih primerih tudi do 4 leta). 
  2. Obseg izvajanja tečajev: Zahtevamo višje število brezplačnih ur slovenskega jezika, še posebej za osebe iz neslovanskih jezikovnih okolij. Osebe, ki prihajamo iz arabskega sveta, Bližnjega vzhoda, Azije, Afrike, Latinske Amerike, neslovansko govorečih držav EU itd., potrebujemo višje število ur, da dosežemo enako raven znanja slovenščine kot osebe iz slovanskih jezikovnih okolij (Bosna, Srbija, Severna Makedonija, Rusija itd.). Študije ugotavljajo, da osebe iz različnih jezikovnih okolij potrebujejo različno število ur, da bi dosegle primerljive rezultate. To potrjujejo tudi izkušnje stroke. Vladni oddelek za integracijo tujcev ZDA, Foreign Service Institute navaja, da govorec angleščine potrebuje 1100 ur, da osvoji slovanske jezike, kot je slovenščina, medtem ko za angleščini bolj sorodne romanske jezike, kot sta francoščina in portugalščina, potrebuje 600 ur. Članice EU z dobrimi praksami integracije, kot je Nemčija, nudijo beguncem in drugim tujcem višje število ur. Nemčija ponuja integracijski tečaj, katerega jezikovni del obsega od 600 do 900 ur, za tiste, ki kažejo hiter napredek oziroma imajo določeno predznanje, pa 400 ur. Osebe iz neslovanskih okolij pogosto nismo pismene v latinici, naši materni jeziki pogosto niso indoevropski, izhajamo iz drugačne jezikovne paradigme, zato potrebujemo več ur – vsaj 1000 ur –, da bi dosegle primerljive rezultate z govorci jezikov, ki so slovenščini bližje. 
  3. Velikost in sestava skupin: Treba je zagotoviti majhne in homogene skupine. Nekatere skupine tečajnikov so prevelike in preveč heterogene, kar upočasnjuje učni proces. Na tečajih se predznanje slovenščine tečajnikov pogosto razlikuje, prav tako prihajamo iz različnih jezikovnih okolij. V skupini mora biti manjše število tečajnikov iz sorodnega jezikovnega okolja in s podobno ali enako stopnjo predznanja jezika, ki se ga učimo.  Osebe iz slovanskih in neslovanskih jezikovnih okolij naj bodo umeščene v ustrezne skupine. Pri oblikovanju skupin je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot so spol, starost, stopnja izobrazbe in čas bivanja v Sloveniji.
  4. Kvalitetnejše zasnovani programi učenja: Zahtevamo več poudarka na konverzaciji in praktičnem izobraževanju, ki vključuje socialne stike z naravnimi govorci slovenščine. Za učenje jezika je stik z živim jezikom ključen. Tečaji naj namenijo več ur učenju konverzacije ter medsebojnemu spoznavanju in sporazumevanju s slovenskimi državljani. Zahtevamo dodatne ure in prostore, ki so namenjeni predvsem vadbi pogovorov z naravnimi govorci slovenščine, na primer skupnostne centre, intenzivne (poletne) tabore, čajanke in bralne krožke, kjer bi priseljenci navezovali stike z lokalnim prebivalstvom in s tem z rabo živega jezika.
  5. Več ur za utrjevanje snovi in pripravo na izpit: Tečaji naj ponujajo dovolj ur za utrjevanje snovi in pripravo na jezikovni izpit. Prav tako ni dovolj učbenikov in drugih gradiv, s katerimi bi utrjevali snov in se pripravljali na izpite. 
  6. Kvalitetnejši in pestrejši nabor literature in gradiv: Potrebujemo več dodatnih brezplačnih gradiv za učenje jezika, kot so leposlovne in druge knjige v slovenščini, ki ustrezajo različnim ravnem pridobljenega znanja, na primer raznovrstne knjige za jezikovne ravni A1, A2 in B1. Potrebujemo tudi več avdio, video in multimedijskih gradiv za učenje slovenščine na različnih jezikovnih ravneh, kot so podcasti, uganke, slovnične igre, aplikacije itd. Tovrstne motivacijske vsebine podpirajo in poenostavljajo učni proces. 
  7. Intenzivnost in kontinuiteta tečajev: Presledki med tečaji so predolgi. Da bi zadržali pridobljeno znanje, moramo biti redno izpostavljeni poslušanju, govorjenju, pisanju, branju in slovnici jezika, ki se ga učimo. Učne ure naj potekajo vsaj 4-krat tedensko in naj vsebujejo spoznavne ekskurzije kulturnih in naravnih znamenitosti Slovenije, kot so različne institucije, muzeji, parlament, hribi in jezera, da se lahko učimo slovenščino, vezano na specifične lokacije. 
  8. Več brezplačnih tečajev za višje jezikovne ravni (B1, B2, C1, C2) in tečajev slovenskega strokovnega jezika: Potrebujemo brezplačne tečaje strokovnega jezika ob fleksibilnih terminih. Poglobljeno znanje jezika je pomembno za osebe z višjo izobrazbo in strokovnim znanjem, ki se v Sloveniji želimo zaposliti v poklicu, za katerega smo izšolani. Za opravljanje naših poklicev potrebujemo strokovno jezikovno znanje. Zdravniška zbornica Slovenije, na primer, zahteva znanje slovenskega jezika za zdravnike na ravni pisno B2 in ustno C1. Učbenik, ki velja kot priprava na preizkus znanja zdravniškega strokovnega jezika, zahteva znanje na nadaljevalni jezikovni ravni A2/B1. 
  9. Prilagojeni tečaji za starejše osebe: Starejši potrebujemo prilagojene tečaje, ki ustrezajo našim potrebam in pripomorejo k lažjemu učenju jezika. Praksa kaže, da se starejši težje naučimo novega jezika, vendar je tudi za nas znanje jezika ključno za samostojno vključevanje v družbo. Brez znanja jezika imamo povečano tveganje za socialno izključenost. 
  10. Prilagojeni termini tečajev za zaposlene: Zaposlene osebe se med tednom ne moremo udeleževati tečajev. Termini tečajev morajo biti fleksibilni in tudi ob terminih, na primer popoldne in zvečer, ko se tečajev lahko udeležimo. Tudi zaposlovalci naj bodo spodbujeni, da organizirajo ure slovenščine za zaposlene.
  11. Prisotnost kulturnih mediatorjev in prevajalcev: Kulturni mediatorji in prevajalci naj bodo vključeni v izobraževalni proces. Ti pripomorejo k učinkovitosti poučevanja v primerih, ko tečajniki govorijo zgolj svoj materni jezik ter pri razumevanju in upoštevanju kulturnih razlik.
  12. Izboljšanje obveščenosti o tečajih: Informacije o tečajih, ki jih ponujajo ljudske univerze, izbrani izvajalci, NVO in druge organizacije, morajo biti lažje dostopne in zbrane na enem mestu. Prav tako moramo biti bolje obveščeni o tečajih in izpitnih pogojih, ki ustrezajo potrebam skupin, kot so nepismene osebe, osebe s posebnimi potrebami, zaposleni, starši in starejši.
 
 

Znanje slovenskega jezika je ključno tudi za pomembne upravne postopke. Znanje jezika moramo dokazovati pri podaljševanju stalnih in začasnih dovoljenj za prebivanje, pri sprejemu v državljanstvo in prijavi kot iskalci zaposlitve na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Jezikovno znanje na višjih ravneh je pogoj za strokovne poklice, kot je zdravniški. Zavedamo se naših dolžnosti, obenem pa ugotavljamo, da so administrativne zahteve po znanju jezika lahko tudi diskriminatorne, če ne upoštevajo življenjskih okoliščin oseb z izkušnjo preseljevanja in še posebej, če razpoložljivi jezikovni tečaji ne ustrezajo našim potrebam.

Kot posebej problematični bi izpostavili zahtevi, ki se tičejo pridruženih družinskih članov ter iskalcev zaposlitve, prijavljenih na ZRSZ. Od pridruženih družinskih članov se pri podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje zahteva, da predložijo potrdilo o znanju slovenskega jezika na preživetveni ravni, ki je po sprejemu novele zakona o tujcih nadomestila zahtevo po znanju jezika na ravni A1. Ob lanskih spremembah zakona o tujcih je več NVO, ki se ukvarjajo z migracijami, zahtevo po znanju jezika na ravni A1 prepoznalo kot neživljenjsko in diskriminatorno, predvsem za ženske. Tudi nova preživetvena raven je sporna, ker je ohlapno opredeljena, predvsem pa predstavlja dodatno administrativno delo. 

Stopnjo socialnega tveganja in izključenosti oseb z izkušnjo preseljevanja predstavlja tudi zahteva, da mora tujec v roku 1 leta opraviti jezikovni izpit za ravni A1, če želi biti registriran pri ZRSZ kot iskalec zaposlitve. S prijavo na ZRSZ je povezana pravica do prejemanja socialne pomoči, ki za ranljive skupine tujcev, kot so nezaposlene starejše ženske, predstavlja pomemben vir dohodka, še posebej ker tujci v Sloveniji nismo upravičeni do subvencije najemnin. Obenem večina tujcev v Sloveniji ne more pridobiti lastninske pravice na nepremičninah – in zato praviloma živimo v najemu. Tudi kot iskalci zaposlitve potrebujemo socialno varnost, ki ne sme biti pogojevana z dokazovanjem znanja jezika.

Če pa že obstajajo jezikovne zahteve za pridružene družinske člane in iskalce zaposlitve, potem bi morali biti zagotovljeni brezplačni in intenzivni tečaji slovenskega jezika – upoštevajoč materni jezik tečajnikov, kar pomeni več ur za neslovanske jezike – takoj oz. najmanj 3 mesece po prihodu v Slovenijo.

Sistemske pomanjkljivosti v povezavi z vključevanjem oseb z izkušnjo preseljevanja je treba v dialogu z migrantkami in migranti nasloviti in odpraviti. Slovenija mora zagotoviti hitrejše in kvalitetnejše postopke integracije, kar pa je mogoče z upoštevanjem in odpravljanjem pomanjkljivosti, ki trenutno obstajajo na področju učenja jezika. Prepričani smo, da brez sistemskih sprememb na področjih, ki jih izpostavlja javna pobuda, Slovenija ne zagotavlja in ne spodbuja vključevanja oseb z izkušnjo preseljevanja v družbo.

To lahko spremenimo samo skupaj – začnimo danes!

Javno pobudo smo pripravili migrantke in migranti v okviru projekta BODE+ v sodelovanju z ADRA Slovenija, Društvom Medkulturni dialog in Kulturnim društvom Gmajna ter ob podpori projekta GEtCoheSive.

 

ZAČETEK AKTIVNOSTI PROJEKTA BODE+  Brez ovir do enakosti, pravic in vrednot Projekt Brez ovir do enakosti, pravic in vrednot …

ADRA Slovenija na mednarodnem forumu Čebele za ljudi, planet in mir V organizaciji ADRA Slovenija smo bili na …

28. aprila smo se skupaj z mladimi adventisti odpravili na Limbarsko goro in okoli Gradiškega jezera, kjer smo …

V ponedeljek in sredo, 6. in 8. maja, vas vabimo na delavnice, kjer boste dobili informacije o:  vaših …

ENGLISH

LET’S BOOST INCLUSION!

PUBLIC INITIATIVE AND PETITION TO IMPROVE SLOVENIAN LANGUAGE LEARNING PROGRAMMES FOR FOREIGNERS

We, migrant women and men living in Slovenia advocate for more effective systemic integration practices. We have developed 12 DEMANDS that address the challenges of integrating persons with a migrant background into society, focusing on improving Slovenian language learning programs for foreigners.

In 2023, 244,923 people from 176 countries, five continents, and a wide range of linguistic and cultural backgrounds held permanent or temporary residence permits in Slovenia. We are an important part of Slovenian society, enriching and diversifying it. Language skills enable us to engage with the local population, deal with administrative procedures, increase our employability, benefit from health services, support school children, be competitive tenants, and participate in the political process. In this way, we become an independent and active part of society, thus strengthening social cohesion.

Linguistic integration is a core component of the government’s Strategy for Integrating non-EU Nationals into the Cultural, Economic, and Social Life of the Republic of Slovenia prepared by the Ministry of the Interior and adopted by the government in November 2023. The strategy recognizes proficiency in the Slovenian language as a prerequisite for foreigners’ successful and effective integration into Slovenian society. It foresees the renewal of publicly valid programs, the establishment of new language learning programs, the monitoring of the quality of the programs, and an increase in the number of hours and staff delivering the programs.

While we welcome the ambition of the government’s integration strategy, we wonder whether it will work in practice, especially in light of the insufficient structural support for the delivery of courses and examinations. There are operational areas for improvement in the education of foreigners. These are linked to the need for more professional staff, training centers and support services. To what extent has the Ministry of the Interior consulted people with a migratory background in preparing and implementing the strategy? Will the measures envisaged successfully address our needs? Has the government already started implementing the measures – and if so, which ones?

Our requests for improving the Slovenian language learning programmes for foreigners are detailed in 12 DEMANDS, which will accelerate the integration process making it more efficient. Our demands draw attention to the systemic shortcomings in Slovenian language learning that we are facing.

  1. Fast-track integration: Access and referral to start language courses should be faster. We want to begin with Slovenian language courses soon after arrival in Slovenia. Some of us have waited for 1 year or more (in some cases up to 4 years) for a place to become available.
  2. Scope of the courses: We call for an hour increase in Slovenian language courses, especially for people from non-Slavic linguistic backgrounds. Persons arriving from the Arab world, the Middle East, Asia, Africa, Latin America, non-Slavic speaking EU countries, etc. need a higher number of hours to reach the same level of Slovenian as people from Slavic language backgrounds (Bosnia, Serbia, North Macedonia, Russia, etc.). Studies have found that people from different language backgrounds need different numbers of hours to achieve comparable results. This is also confirmed by experience in the profession. According to the Foreign Service Institute, an English speaker will need 1100 hours to learn a Slavic language such as Slovenian, compared with 600 hours for Romance languages closer to English, such as French and Portuguese. EU member states with good integration practices, such as Germany, offer more language hours to refugees and other foreigners. Germany has an integration program with 600 to 900 hours for the language part and 400 hours for fast learners. People from non-Slavic backgrounds are often not literate in the Latin alphabet, our mother tongues are often not Indo-European, we come from a different linguistic paradigm, and we need more hours – at least 1000 hours – to achieve comparable results with speakers of languages closer to Slovenian. 
  3. Size and composition of groups: Small and homogeneous groups should be formed. Some groups are too large and heterogeneous, slowing down the learning process. In the courses, the learners’ proficiency in Slovenian often varies, and we also come from different language backgrounds. The group size should be small, with students from a similar language background and an equivalent proficiency level in the language to be learned. People from Slavic and non-Slavic language backgrounds should be placed in appropriate groups. Other factors such as gender, age, level of education, and length of stay in Slovenia should also be considered when forming groups.
  4. Better-designed learning programs: We call for more emphasis on conversation and practice that includes social contact with natural speakers of Slovenian. Contact with the living language is crucial for language learning. Courses should devote more time to conversations with Slovenian citizens. We call for additional hours and spaces, dedicated to practicing conversation with native speakers of Slovenian, such as community centers, intensive (summer) camps, tea and reading circles. Here immigrants can meet the local population and thus use the living language.
  5. More hours for revision and exam preparation: Courses should offer more hours for revision and preparation for the language exam. In addition, there needs to be more textbooks and other materials for revision and exam preparation.
  6. Improved and more varied range of literature and materials: We need additional free materials for language learning, such as fiction and other books in Slovenian that correspond to the different levels of language proficiency, e.g. a variety of books for levels A1, A2, and B1. We also need more audio, video, and multimedia materials to learn Slovenian at different levels, such as podcasts, puzzles, grammar games, apps, etc. Motivational content of this kind supports and simplifies the learning process.
  7. Intensity and continuity of courses: The intervals between courses are too long. To retain the knowledge acquired regular exposure to listening, speaking, reading, writing, and grammar of the language we are learning is needed. Lessons should be held at least 4 times a week and include educational excursions to cultural and natural places of interest in Slovenia, such as various institutions, museums, the parliament, hills, and lakes where we can learn the Slovenian language related to specific locations.
  8. More free courses for higher language levels (B1, B2, C1, C2) and professional language courses: We need free professional language courses on flexible dates. In-depth language skills are important for people with higher education and professional skills who want to work in Slovenia in the profession for which we are trained. We need professional language skills to perform our professions. For example, the Medical Chamber of Slovenia requires Slovenian language proficiency for doctors at B2 written and C1 oral. The textbook used to prepare for the professional medical language test already requires proficiency at the advanced A2-B1 levels.
  9. Tailored courses for the elderly: Older people need tailored courses to suit their needs. Practice shows that it is harder for older people to learn a new language, but for us too, language skills are crucial for independent integration into society. Without language skills, we are at increased risk of social exclusion.
  10. Adapted course dates for employed persons: The employed can’t attend courses during the workweek. Course dates must be flexible and on dates, for example in the afternoon and evening, when we can attend. Employers should be encouraged to offer Slovenian lessons to employees.
  11. Presence of cultural mediators and translators: Cultural mediators and translators should be involved in the educational process. They contribute to effective teaching when students speak only their native language and to understanding and respect for cultural differences.
  12. Information on available courses: Information on courses offered by adult education centers, selected contractors, NGOs, and others should be more easily accessible and collected in one place.
 
 

Knowledge of the Slovenian language is a requirement for important administrative procedures. We must prove our language skills when renewing permanent and temporary residence permits, applying for citizenship, and registering as job seekers with the Employment Service of Slovenia (ZRSZ). Language proficiency at higher levels is a prerequisite for professions such as medicine. While we observe our obligations, we also recognize that administrative language requirements can be discriminatory if they do not consider the life circumstances of people with a migratory background. In particular, if the language courses available don’t meet our needs.

We highlight the two administrative requirements concerning reunited family members and jobseekers registered with the Employment Service of Slovenia as particularly problematic. When renewing a temporary residence permit, reunited family members are required to submit a certificate of Slovenian language proficiency at a survival level, which, following the adoption of the amendment to the Law on Foreigners, replaced the A1 language proficiency requirement. When the Law on Foreigners was amended last year, several NGOs working on migration identified the A1 language proficiency requirement as unviable and discriminatory, especially for women. The new survival language level is also controversial because it is loosely defined and, above all, it represents additional administrative work.

The requirement that foreigners must pass an A1 language exam within 1 year to be registered as a jobseeker with the Employment Service of Slovenia also represents a level of social risk and exclusion for people with a migrant background. Registration with the employment service is linked to the right to social assistance. This is an important source of income for vulnerable groups of foreigners, such as unemployed elderly women, because foreigners in Slovenia are not entitled to rent subsidies. At the same time, most foreigners in Slovenia can’t acquire ownership of real estate – which is why we usually live in rented accommodation. As job seekers, we need social security, which should not depend on proof of language skills.

However, if there are language requirements for reunited family members and job seekers, then free and intensive Slovenian language courses should be provided immediately or at least 3 months after arrival in Slovenia, taking into account the students’ mother tongues, i.e. offering more hours for non-Slavic languages.

Systemic weaknesses in the integration of people with a migratory background need to be addressed and resolved in dialogue with migrant women and men. Slovenia needs to ensure faster and better quality integration procedures, which can be achieved by addressing the shortcomings in language learning. We are convinced that without systemic changes in the areas highlighted in this public initiative, Slovenia isn’t ensuring and promoting the integration of people with a migratory background into society.

We can only change this together – let’s start today!

The public initiative was prepared by migrants within the BODE+ project in cooperation with ADRA Slovenia, the Association Medkulturni dialog, and the Cultural Association Gmajna and with the support of the project GEtCoheSive.