Sem Mahmoud Mohamed Yehia, 27-letni zobozdravnik iz Egipta. To je moj poklic in tudi danes delam na področju dentalne medicine.
V Slovenijo me je pripeljala življenjska pot oziroma moja žena, ki prihaja iz Slovenije. Ko sem se preselil sem, sem to odločitev razumel kot priložnost za novo življenjsko poglavje, za osebno rast in za spoznavanje sveta z drugačne perspektive. Danes lahko rečem, da sem s to odločitvijo zelo zadovoljen, saj se tukaj vsak dan naučim nekaj novega.
Kot pri večini ljudi, ki se preselijo v novo državo, tudi moj začetek ni bil enostaven. Eden največjih izzivov je bil socialni vidik – privajanje na življenje daleč stran od družine in prijateljev, s katerimi sem preživel večino svojega življenja.
Velik izziv je bil tudi jezik. Ker slovenščina ni zelo razširjen jezik, je težko najti kakovostne in dostopne spletne vire za učenje. Poleg tega pa brez znanja jezika postanejo iskanje zaposlitve in urejanje dokumentacije zelo zahtevni.
Čeprav mi je bilo zaradi žene, ki prihaja iz lokalnega okolja, v nekaterih pogledih lažje kot marsikomu drugemu, sem se tudi sam soočal z izzivi vključevanja v družbo in na trg dela. Začetek v novi državi vedno pomeni tudi soočenje z birokracijo, prilagajanjem in iskanjem svojega mesta v novem okolju.
Danes sem hvaležen za življenje, ki ga imam v Sloveniji. Po začetnih težavah imam občutek, da se vložen trud počasi obrestuje. Moč mi dajejo ljudje, ki me obkrožajo, njihova bližina in podpora. Veselje najdem v slovenski naravi in v športnih dejavnostih na prostem.
Največja motivacija mi je moja žena. Obenem me vodi tudi želja, da bi bil dober predstavnik svoje identitete in kulture ter da bi s svojim ravnanjem pustil pozitiven vtis v skupnosti, v kateri živim.
Izzivi priseljencev v Sloveniji:
Jezik in dostop do učenja slovenščine: Slovenski jezik ni enostaven za učenje, dostopnih spletnih gradiv pa še vedno ni dovolj.
Rešitev: več odprtih, kakovostnih in dostopnih spletnih virov za učenje slovenščine.
Birokracija in administrativni postopki: Brez dobrega znanja jezika so dokumentacija, postopki in iskanje zaposlitve pogosto zelo zapleteni.
Rešitev: bolj jasni, hitrejši in preglednejši administrativni postopki, ki bi novincem omogočili lažjo in hitrejšo vključitev v družbo in na trg dela.
Vključevanje se začne že v šolah: Otroci bi se morali v šolskem okolju počutiti sprejete, njihove potrebe pa bi morale biti upoštevane na vseh ravneh. Hrana je ena izmed osnovnih potreb vsakega otroka, zato je pomembno, da šole ponudijo tudi obroke, ki jih otroci lahko jedo – bodisi zaradi zdravstvenih razlogov, kulturnega ozadja ali verskih prepričanj.
Rešitev: bolj vključujoče šolsko okolje, v katerem se otroci že zgodaj učijo, da smo si med seboj enaki v dostojanstvu, tudi če prihajamo iz različnih okolij ali smo med seboj na videz različni.
Verjamem, da lahko družba napreduje le, če sodelujemo drug z drugim, ne drug proti drugemu. Prav zato je pomembno, da se učimo sprejemanja, spoštovanja in medsebojne podpore že od malih nog.
Moje sporočilo ljudem, ki bodo prebrali mojo zgodbo, je preprosto: vsak človek se v življenju sooča s svojimi težavami. Zato poskusimo biti drug drugemu nekaj dobrega. Trudimo se pustiti dober vtis in naj nas ljudje ohranijo v spominu po dobrem, ki smo ga naredili.
Več o projektu si lahko ogledate tudi na: https://adra.si/impact4values/
Projekt “BODE / Brez Ovir Do Enakosti” je sofinanciran s sredstvi programa Impact4Values v Sloveniji. Projekt je usmerjen v spodbujanje enake obravnave, zmanjševanje neenakosti, krepitev človekovih pravic, vključevanja, medkulturnega dialoga ter ozaveščanje o izzivih, s katerimi se srečujejo migranti in druge ranljive skupine v Sloveniji.
»Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.«