Trajnostni razvoj je temeljno načelo Pogodbe o Evropski uniji in prednostni cilj notranje in zunanje politike Evropske unije (EU). Agenda 2030 za trajnostni razvoj se zavzema za boljšo prihodnost za milijarde ljudi po svetu in prihodnost našega planeta kot celote. 193 držav je soglasno sprejelo 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki so postali nov univerzalni standard za razvoj.
Osnovni namen ciljev trajnostnega razvoja je zagotoviti, da ne pozabimo na nikogar. Agenda 2030 za trajnostni razvoj je univerzalna in nedeljiva. Posebno ne smemo pozabiti na najbolj ranljive skupine, kar zajema tudi vse ljudi, ki so ujeti v kriznih situacijah.
Izobraževanje je temeljna človekova pravica in je nepogrešljiva za doseganje trajnostnega razvoja. Pogosto pa je prav ta temeljna človekova pravica v ozadju, še posebej kadar gre za krize. Ne glede na to ali gre za naravne nesreče, zdravstveno krizo ali konflikt. Izobraževanje najbolj trpi kadar gre za dolgotrajne krize.
Cilj trajnostnega razvoja 4: Kakovostno izobraževanje naslavlja prav to temeljno pravico in za doseganje kazalnikov cilja mu je potrebno pozornost nameniti tudi v krizah. Glavni cilj je vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar[1]. Kljub temu ostajajo številni otroci in mladi v kriznih razmerah ostajajo prikrajšani.
Približno 127 milijonov osnovnošolskih in srednješolskih otrok ter mladih, ki živijo v kriznih razmerah v letu 2019, ni bilo vključenih v izobraževanje. Pandemija koronavirusa (COVID-19) je situacijo še dodatno poslabšala. Po podatkih Sklada Združenih narodov za otroke (UNICEF) naj bi zaradi COVID-19 šolanje opustilo več kot 24 milijonov otrok[2]. Deklice, ki živijo v izrednih razmerah imajo 2,5 krat več možnosti, da opustijo osnovnošolsko izobraževanje kot fantje. Srednješolsko izobraževanje pa kar v 90 odstotkih[3].
Cilja trajnostnega razvoja 4 ne moremo doseči do leta 2030, če ne bomo namenili več naporov in investicij v izobraževanje otrok in mladih, ki živijo v izrednih razmerah.
Medagencijska mreža za izobraževanje v izrednih razmerah (Inter-agency Network for Education in Emergencies) izpostavlja štiri področja, ki so pomembna za doseganje ciljev na področju izobraževanja[4].
-
Motivacija, podpora in plačilo učiteljev
V krizah se velikokrat srečujemo s pomanjkanjem usposobljenih učiteljev. Pomanjkanje podpore za dobro počutje učiteljev tako v varnostnem kot finančnem smislu vodi do nizke motivacije in izčrpanosti v izrednih razmerah.
-
Zagotavljanje psihosocialne podpore (PSS) in socialno-čustvene izobraževalne priložnosti
Otroci in mladi se v izrednih razmerah soočajo s travmami, kar vpliva na njihovo spodobnost in željo po izobraževanju. Učitelji, ki niso usposobljeni za naslavljanje psihosocialnih potreb otrok, jim bodo težko nudili potrebno podporo.
-
Izobraževanje in usposabljanje v katerem so upoštevane razlike med spoloma
Zaskrbljenost glede varnosti in zaščite, nuje po sredstvih za preživetje in povečanje porok mladoletnih oseb imajo nesorazmeren vpliv na izobraževanje deklet. Medtem ko so fantje lahko prisiljeni v vključitev v oborožene sile ali delo izven domačega okolja.
-
Zagotavljanje višje stopnje varnosti v izobraževanju
Med izrednimi razmerami se lahko varnost v šoli in njeni okolici neizmerno poslabša. Povečajo se lahko napadi na šole ali so šolski prostori izkoriščeni za vojaške namene. To dodatno poveča nevarnost za otroke, travme, možnost rekrutiranja in izkoriščanje.
Ta štiri področja seveda niso edina, ki potrebujejo posebno pozornost za doseganje trajnostnega cilja 4, vendar pa predstavljajo pomembne prepreke za izobraževanje v kriznih razmerah. Če želimo doseči kazalnike trajnostnega cilja 4, kot tudi širše Agendo 2030, je nujno potrebno povečanje financiranja, odprava političnih preprek in izboljšanje dostopa in izobraževalnih programov za otroke in mlade, ki živijo v izrednih razmerah.
[1] https://www.globalgoals.org/4-quality-education
[2] https://ec.europa.eu/echo/what/humanitarian-aid/education-emergencies_en
[3] https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000233557
[4] https://inee.org/system/files/resources/INEE_AWG_Brief_2019_en.pdf
