Sem Mahmoud Mohamed Yehia, 27-letni zobozdravnik iz Egipta. To je moj poklic in tudi danes delam na področju dentalne medicine.

V Slovenijo me je pripeljala življenjska pot oziroma moja žena, ki prihaja iz Slovenije. Ko sem se preselil sem, sem to odločitev razumel kot priložnost za novo življenjsko poglavje, za osebno rast in za spoznavanje sveta z drugačne perspektive. Danes lahko rečem, da sem s to odločitvijo zelo zadovoljen, saj se tukaj vsak dan naučim nekaj novega.

Kot pri večini ljudi, ki se preselijo v novo državo, tudi moj začetek ni bil enostaven. Eden največjih izzivov je bil socialni vidik – privajanje na življenje daleč stran od družine in prijateljev, s katerimi sem preživel večino svojega življenja.

Velik izziv je bil tudi jezik. Ker slovenščina ni zelo razširjen jezik, je težko najti kakovostne in dostopne spletne vire za učenje. Poleg tega pa brez znanja jezika postanejo iskanje zaposlitve in urejanje dokumentacije zelo zahtevni.

Čeprav mi je bilo zaradi žene, ki prihaja iz lokalnega okolja, v nekaterih pogledih lažje kot marsikomu drugemu, sem se tudi sam soočal z izzivi vključevanja v družbo in na trg dela. Začetek v novi državi vedno pomeni tudi soočenje z birokracijo, prilagajanjem in iskanjem svojega mesta v novem okolju.

Danes sem hvaležen za življenje, ki ga imam v Sloveniji. Po začetnih težavah imam občutek, da se vložen trud počasi obrestuje. Moč mi dajejo ljudje, ki me obkrožajo, njihova bližina in podpora. Veselje najdem v slovenski naravi in v športnih dejavnostih na prostem.

Največja motivacija mi je moja žena. Obenem me vodi tudi želja, da bi bil dober predstavnik svoje identitete in kulture ter da bi s svojim ravnanjem pustil pozitiven vtis v skupnosti, v kateri živim.

Izzivi priseljencev v Sloveniji:

Jezik in dostop do učenja slovenščine: Slovenski jezik ni enostaven za učenje, dostopnih spletnih gradiv pa še vedno ni dovolj.

Rešitev: več odprtih, kakovostnih in dostopnih spletnih virov za učenje slovenščine.

Birokracija in administrativni postopki: Brez dobrega znanja jezika so dokumentacija, postopki in iskanje zaposlitve pogosto zelo zapleteni.

Rešitev: bolj jasni, hitrejši in preglednejši administrativni postopki, ki bi novincem omogočili lažjo in hitrejšo vključitev v družbo in na trg dela.

Vključevanje se začne že v šolah: Otroci bi se morali v šolskem okolju počutiti sprejete, njihove potrebe pa bi morale biti upoštevane na vseh ravneh. Hrana je ena izmed osnovnih potreb vsakega otroka, zato je pomembno, da šole ponudijo tudi obroke, ki jih otroci lahko jedo – bodisi zaradi zdravstvenih razlogov, kulturnega ozadja ali verskih prepričanj.

Rešitev: bolj vključujoče šolsko okolje, v katerem se otroci že zgodaj učijo, da smo si med seboj enaki v dostojanstvu, tudi če prihajamo iz različnih okolij ali smo med seboj na videz različni.

Verjamem, da lahko družba napreduje le, če sodelujemo drug z drugim, ne drug proti drugemu. Prav zato je pomembno, da se učimo sprejemanja, spoštovanja in medsebojne podpore že od malih nog.

Moje sporočilo ljudem, ki bodo prebrali mojo zgodbo, je preprosto: vsak človek se v življenju sooča s svojimi težavami. Zato poskusimo biti drug drugemu nekaj dobrega. Trudimo se pustiti dober vtis in naj nas ljudje ohranijo v spominu po dobrem, ki smo ga naredili.

Več o projektu si lahko ogledate tudi na: https://adra.si/impact4values/

Projekt “BODE / Brez Ovir Do Enakosti” je sofinanciran s sredstvi programa Impact4Values v Sloveniji. Projekt je usmerjen v spodbujanje enake obravnave, zmanjševanje neenakosti, krepitev človekovih pravic, vključevanja, medkulturnega dialoga ter ozaveščanje o izzivih, s katerimi se srečujejo migranti in druge ranljive skupine v Sloveniji.

»Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.«

The post Novi obrazi Slovenije: To je Mahmoudova zgodba first appeared on ADRA Slovenia.

Projekt RES-MOVE, ki ga sofinancira Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, je namenjen podpori ranljivim skupinam pri vključevanju v družbo ter krepitvi njihovih znanj in veščin za samostojnejše življenje. Obisk zaposlitvenega sejma je bil zato pomembna priložnost, da se udeleženci neposredno srečajo z možnostmi, ki jih ponuja slovenski trg dela.

Na sejmu so prosilci za azil z veliko motivacije in odločnosti raziskovali različne zaposlitvene priložnosti. Zanimali so se za delo v proizvodnji, gradbeništvu, čistilnih servisih in drugih področjih, kjer delodajalci iščejo nove sodelavce. Ob tem so spoznavali tudi različne poklice, delovne pogoje, postopke prijave in pričakovanja delodajalcev.

Za osebe, ki se vključujejo v novo okolje, je dostop do zanesljivih informacij o trgu dela izjemno pomemben. Zaposlitev ni le vir dohodka, temveč tudi ena ključnih poti do večje samostojnosti, socialne vključenosti, dostojanstva in aktivnega sodelovanja v lokalni skupnosti. Hkrati lahko vključevanje oseb z migrantskim ozadjem na trg dela prispeva tudi k odgovoru na potrebe gospodarstva v Sloveniji.

ADRA Slovenija bo v nadaljevanju leta v okviru projekta organizirala tudi delavnice integracije in delavnice za krepitev zaposlitvenih veščin. Udeleženci bodo pridobivali znanja za uspešno iskanje zaposlitve, pripravo življenjepisa, predstavitev delodajalcem in razumevanje osnovnih pravil ter pričakovanj na delovnem mestu.

Z aktivnostmi, kot je obisk zaposlitvenega sejma, ADRA Slovenija podpira ljudi na poti k večji samostojnosti in hkrati prispeva k bolj vključujoči družbi. Skupaj z udeleženci, partnerji in lokalnim okoljem gradimo priložnosti za prihodnost ranljivih skupin ter spodbujamo povezovanje med ljudmi, znanjem in delom.

The post ADRA Slovenija prosilcem za azil približala zaposlitvene priložnosti first appeared on ADRA Slovenia.

Projekt Impact4Values odgovarja na izzive, s katerimi se osebe z migrantskim ozadjem pogosto srečujejo v prvih mesecih po prihodu v novo okolje ali po združitvi z družino. Med najpogostejšimi ovirami so omejen dostop do informacij, težave pri uveljavljanju pravic, vključevanju v javne storitve in izobraževanje ter izkušnje neenake obravnave ali diskriminacije. Prav zato projekt nadgrajuje že obstoječi program ADRA Slovenija na področju migracij, integracije in združevanja begunskih družin.

V okviru projekta ADRA Slovenija nadaljuje z izvajanjem nadgrajenih delavnic in individualnega svetovanja za osebe z migrantskim ozadjem. Aktivnosti so namenjene boljšemu razumevanju pravic, lažjemu vključevanju v lokalno okolje, krepitvi samostojnosti in podpori pri vsakodnevnih izzivih, s katerimi se srečujejo posamezniki ter družine.

Pomembna novost projekta je uvedba darilnih bonov oziroma vavčerjev kot dostojne oblike pomoči. Takšna podpora osebam v kriznih situacijah ali po združitvi z družino omogoča več avtonomije, saj lahko same izberejo najnujnejše izdelke glede na svoje potrebe. S tem projekt zmanjšuje stigmo, povečuje občutek dostojanstva in omogoča hitrejši odziv na konkretne življenjske stiske.

Projekt se osredotoča tudi na krepitev medsektorskega sodelovanja. Vzpostavlja se medsektorski inkubator, ki povezuje partnerske nevladne organizacije, lokalne deležnike in druge akterje na področju podpore osebam z migrantskim ozadjem. Skupno načrtovanje, izmenjava znanja in usklajeno zagovorniško delovanje prispevajo k bolj učinkoviti podpori uporabnikom ter k večji povezanosti organizacij, ki delujejo na tem področju.

Poseben poudarek projekta je namenjen vključevanju žensk in mladih. Ti niso le prejemniki podpore, temveč tudi soustvarjalci vsebin, javnih pobud, delavnic in ozaveščevalnih aktivnosti. S tem projekt krepi njihov glas v javnem prostoru, spodbuja participacijo in prispeva k bolj vključujoči družbi, v kateri imajo osebe z migrantskim ozadjem možnost aktivno sodelovati pri oblikovanju rešitev.

V nadaljevanju izvajanja bodo aktivnosti vključevale tudi digitalno nadgradnjo zagovorniških in ozaveščevalnih orodij, kot so spletne kampanje, multimedijski prispevki, osebne zgodbe, virtualne vsebine in druga inovativna orodja. Njihov namen je širši javnosti, izobraževalcem, mladim in odločevalcem približati izkušnje oseb z migrantskim ozadjem ter okrepiti razumevanje temeljnih vrednot enakosti, človekovega dostojanstva in participacije.

Projekt Impact4Values tako dolgoročno gradi temelje za bolj vključujočo družbo, v kateri so osebe z migrantskim ozadjem prepoznane kot enakovredni soustvarjalci skupnosti. ADRA Slovenija bo tudi v prihodnje nadaljevala z izvajanjem aktivnosti, ki povezujejo neposredno podporo, sodelovanje z organizacijami in ozaveščanje širše javnosti.

Več o projektu

The post Projekt Impact4Values uspešno nadaljuje podporo osebam z migrantskim ozadjem first appeared on ADRA Slovenia.

PODPIŠI TUKAJ!

Glavni dokument, ki v Republiki Sloveniji ureja pravico do verske svobode, je Zakon o verski svobodi (Zakon o verski svobodi, 2007), ki med drugim določa, da mora biti verska svoboda tudi v javnem življenju zagotovljena in nedotakljiva, kar med drugim zajema različne oblike izražanja vere. Oblika izražanja vere je tudi izbira prehrane, ki je v skladu z verskimi nauki. Verska svoboda mora biti torej zagotovljena tudi v okviru prehranjevanja, čemur pa Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023) ne namenjajo dovolj pozornosti.

V omenjenih smernicah za prehranjevanje je sicer navedeno, da je “temeljni vzgojno-izobraževalni cilj šolske prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih optimalen razvoj otrok in mladostnikov ne glede na spol, socialni in kulturni izvor, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo” (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023, str. 10), vendar je to edini del, ki kulturni izvor in veroizpoved sploh omenja. To pomeni, da pri oblikovanju smernic ta načela niso bila upoštevana, zaradi česar ne prispevajo učinkovito k doseganju svojega glavnega cilja.

Medtem ko se zavedamo, da zagotavljanje ustrezne prehrane za otroke, ki ne jedo določenih vrst živil, predstavlja določen organizacijski in finančni napor, moramo upoštevati, da za mnoge otroke nasprotno pomeni, da v šoli cel dan ne jedo ali pa so jim ponujeni le priloga, kruh ali sadje (Porić, 2024), kar nedvomno niso ustrezni nadomestki za polnovreden obrok, ki zadostuje otrokovim potrebam. Mnogi otroci tako domov prihajajo lačni in oslabljeni, poleg tega pa zaradi občutka izobčenosti in drugačne obravnave doživljajo močne čustvene stiske. Takšna situacija predstavlja obliko diskriminacije, saj mnoge otroke postavlja v neugoden položaj v primerjavi z ostalimi učenci, kar pa je s psiho-socialnega vidika popolnoma nesprejemljivo.

Problematika šolske prehrane za otroke, ki zaradi kulturnih, verskih ali etičnih načel ne jedo določenih vrst mesa, je bila že mnogokrat tudi tema posveta z zagovornikom načela enakosti, vendar je postopek ponavadi ostal le na ravni posveta. Iz zapisnikov primerov (Zagovornik načela enakosti, 2024) pa je razvidno, da je nasprotovanje možnosti alternativne prehrane oz. zadostnih obrokov zagovornik načela enakosti označil za “hujšo obliko diskriminacije”, ko je zaradi dejanskega manjšega vnosa hrane ogroženo otrokovo zdravje. Tako so mnogi otroci deležni diskriminacije oz. drugačne obravnave v vzgojno-izobraževalnih zavodih, saj njihovo kulturno, versko in etično ozadje pri načrtovanju prehrane ni upoštevano, njihove prehranske potrebe pa tako ostajajo neslišane. Državni organi pri tem ne zagotavljajo nobene sistemske rešitve.

Možnost zagotavljanja prehrane brez svinjskega mesa in masti je septembra 2019 na predlog Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji že bila tema pogovora na seji Sveta vlade Republike Slovenije za dialog o verski svobodi, vendar glede na Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda omenjene seje (Ministrstvo za kulturo, 2019) ni razvidno, da bi vlada podala kakršen koli zaključen odgovor ali predlog, ki bi olajšal situacijo muslimanskih družin.

Za otroke, ki prispejo v Slovenijo iz drugih držav, je začetek šolanja v novem okolju izjemno stresen. Soočiti se morajo z izzivi prilagajanja novemu izobraževalnemu sistemu, premagovanja jezikovnih ovir in sklepanju novih prijateljstev. Hkrati pa se pogosto srečujejo tudi z neenako obravnavo in omejenimi možnostmi – še posebej na področju šolske prehrane. Pogosto se šolsko osebje ne trudi razumeti, da otrokove vrednote niso nekaj, kar lahko upoštevajo le doma, v šoli pa ne. So neločljiv del njihove identitete, ki ostaja z njimi skozi celoten proces integracije v novo okolje. Kljub temu pa se starši neprestano soočajo s komentarji, kot je “šola ni restavracija,” in berejo o tem, kako se mora osebje šol ukvarjati z njihovimi “kapricami” in “željami” (Hajdinjak, 2024).

Ob tem ne smemo spregledati dejstva, da otroci hrane ne smejo prinašati od doma, kar v praksi pomeni, da jim pogosto ne preostane drugega, kot da skoraj cel dan ostanejo lačni. Poleg tega zaradi nejasnosti objavljenih jedilnikov otroci med šolskim kosilom sprašujejo učitelje, katera vrsta mesa je v obroku. Mnogi jim sčasoma začnejo odgovarjati, naj jih tega ne sprašujejo več, kar otroke postavi v zelo neprijeten položaj, saj ne vedo, ali obrok lahko pojedo ali ne.

Izjave staršev:

“Moja hči je vsak dan domov prihajala lačna, saj je v vrtcu pojedla le kakšen kos kruha. Ker osebje kljub našim prošnjam ni bilo pripravljeno pomagati in ji priskrbeti obroka, ki bi ga lahko jedla, smo morali zamenjati vrtec. V novem vrtcu, ki ji omogoča obrok, prilagojen njenim potrebam, se počuti bolj sprejeto in vključeno.” Družina iz Turčije

“Ko je bil moj otrok v prvem razredu, je učiteljico spraševal, kaj je v hrani. Enkrat mu je rekla: “Zakaj me vsak dan to sprašuješ? Naj tvoja mama pogleda jedilnik in poskrbi za to.” Ko sem pogledala jedilnik, je na njem pisalo le meso – katera vrsta mesa je bila, ni bilo navedeno. Učiteljica mi je rekla, da to ni njen problem in da jih je moj otrok motil s svojimi vprašanji.” Družina iz Alžirije

“Moj 5-letni sin se je zaradi drugačne obravnave in nezagotavljanja zadostnega obroka počutil izločenega. Počutil se je drugačnega. In občutek take drugačnosti je bil zelo globok.” Družina iz Turčije

Naše ključno sporočilo je, da zavračanje možnosti alternativne prehrane za otroke z različnimi kulturnimi, verskimi in etičnimi načeli ne bo spremenilo njihovih vrednot, vendar bo le poglobilo občutek izobčenosti in nevključenosti, čustveno stisko in preprečilo njihov zdrav razvoj.

Z željo po izboljšanju situacije smo pripravili 6 PRIPOROČIL, ki ponujajo možnosti za razmislek o rešitvah, ki bi močno prispevale k psiho-fizičnemu blagostanju otrok in občutku sprejetosti.

1. Otroci oz. njihovi starši ali skrbniki naj imajo pravico do vpogleda v natančen seznam vseh sestavin, prisotnih v šolskih obrokih, ne le sestavin, ki so razvidne iz imena živil. Pogosto namreč prihaja do prikrite vsebnosti svinjskega mesa in drugih sestavin v obrokih zaradi zavajajočega imena živila. Tak primer je telečja hrenovka, ki kljub svojemu imenu lahko vsebuje tudi do 30 % svinjine. Poleg tega so imena živil na jedilniku pogosto nejasna, zaradi česar so starši v dilemi ali naj otroka odjavijo od obroka ali ne. Primeri takih imen so: mornarsko meso, mesni namaz, mesni sir, čebulna bržola, štajerska kisla juha, grahovo meso ipd. (Porić, 2024). Transparentni jedilniki so prednost za vse starše, ki želijo slediti prehrani svojih otrok, ne le za tiste, ki določenih živil ne uživajo zaradi kulturnega, verskega ali etičnega ozadja.
2. Vzgojno-izobraževalni zavodi naj pravočasno objavljajo jedilnike, vsaj v petek zvečer za naslednji teden, da lahko starši po potrebi otroka odjavijo od obroka. Kasnejša objava jedilnika namreč onemogoča staršem, da otroka odjavijo od obroka za ponedeljek. Če je npr. svinjina ali kakšna druga neprimerna sestavina prisotna v obroku v ponedeljek, nekateri otroci obroka ne jedo, starši pa ga kljub temu plačajo, kar je zanje tako finančno kot čustveno obremenjujoče. Poleg tega se z možnostjo pravočasne odjave izognemo nepotrebnemu zavrženju hrane (Porić, 2024).
3. Vzgojno-izobraževalni zavodi naj ponudijo možnost izbire alternativnih obrokov brez živil, ki jih otroci iz kulturnih, verskih ali etičnih načel ne jedo. Omenjenim otrokom se mora zagotoviti polnovredne obroke, pri čemer ponudba le priloge, kruha ali sadja ne zadostuje. Najprimernejšo alternativo je najbolje izbrati na podlagi dialoga s starši, katerih otroci obiskujejo določeno izobraževalno ustanovo. Inkluzivno izobraževanje pomeni tudi vključevanje dialoga s starši in prisluhniti potrebam njihovih otrok.
4. Državni organi naj ponudijo sistemske rešitve, ki bodo vsem otrokom omogočile možnost izbire polnovrednega obroka v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ne glede na njihovo kulturno, versko ali etično ozadje. Rešitve na individualni ravni, kot so dogovori z učitelji in kuharji, niso ustrezna alternativa. Sistemske rešitve naj se oblikujejo na nacionalni ravni, obenem pa naj posamezni vzgojno-izobraževalni zavodi naredijo analizo različnega ozadja svojih učencev. Tako bodo lahko bolje prepoznali njihove potrebe in jih pri organizaciji šolske prehrane po svojih zmožnostih upoštevali.
5. Vzgojno-izobraževalni zavodi naj verskih prepovedi in etičnih načel ne enačijo z izmišljevanjem (Porić, 2024), saj to vodi do posredne diskriminacije na podlagi drugačne obravnave otrok, ki pripadajo skupini z drugačnimi kulturnimi, verskimi ali etičnimi načeli. Učitelje in ostalo šolsko osebje naj se ozavešča o različnih prehranskih potrebah otrok in se med njimi spodbuja strpnost.
6. Opravi naj se ponoven pregled Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih in vanje vključi tudi napotke glede omejitev, ki vključujejo potrebe različnih družin oz. otrok. S tem bodo smernice tudi bolje stremele k doseganju temeljnega vzgojno-izobraževalnega cilja šolske prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki je “optimalen razvoj otrok in mladostnikov ne glede na spol, socialni in kulturni izvor, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo” (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2023, str. 10).

Skozi pogovore z udeleženci fokusnih skupin smo kot delno ustrezno alternativo prepoznali zdrav polnovreden obrok, ki temelji na rastlinski prehrani, saj ta pokriva najobsežnejši spekter oseb, ki zaradi različnih razlogov določenih živil ne jedo. V večini primerov problem namreč predstavlja ravno meso, pa naj gre za način zakola in priprave (halal), prepovedano vrsto mesa (npr. svinjina) ali pa etično spornost. Z uvedbo možnosti izbire obroka, ki temelji na rastlinski prehrani, bi torej dosegli razbremenitev kuharjev, saj bi bilo za širok spekter oseb, ki določenih živil ne jedo, treba pripraviti le eno dodatno vrsto obroka. Take rešitve se poslužujejo tudi že nekatere šole v tujini, npr. na Finskem (Giorda, Bossi, Messina, & Risteco, 2014).

Ker v Sloveniji mnogo šol objavlja ustrezne mesečne jedilnike, nekatere pa otrokom omogočajo možnost izbire obroka brez svinjine ali brez mesa (Porić, 2024), je jasno, da naši predlogi ne predstavljajo nekaj neizvedljivega. Glede na mnoge izkušnje staršev je za vsakega možno najti ustrezno rešitev, če je odprt prostor za dialog. Prav tako praksa iz drugih držav, kot so Anglija, Francija in Finska, kaže, da šolska jedilnica z različnimi obroki, ki v obzir vzemajo kulturno, versko in etično prepričanje otrok, ne zagotavlja le enake obravnave, temveč predstavlja tudi prostor za razvijanje spoštovanja in razumevanja različnosti (Giorda et al., 2014).

Avtorji pobude si prizadevamo za širjenje razumevanja, da živimo v družbi, kjer sobivamo ljudje z različnimi vrednotami in prepričanji. Raznolikost, tudi pri prehranskih izbirah, ne ogroža nikogar in ne spodkopava identitete, temveč družbo bogati. Ključno vprašanje je, ali želimo vzgajati otroke v duhu strpnosti in sprejemanja ali pa nadaljevati prakso izključevanja. Zato pozivamo k odprtemu dialogu in vključevanju staršev pri iskanju rešitev, ki bodo omogočile inkluzivno šolsko okolje za vse.

Javno pobudo smo pripravili migrantke in migranti v okviru projekta BODE+ v sodelovanju z ADRA Slovenija, Društvom Medkulturni dialog, Kulturnim društvom Gmajna ter Zavodom Apis.

Podpisniki pobude:

Društvo Medkulturni dialog,

Humanitarno društvo ADRA Slovenija,

Kulturno društvo Gmajna,

Iniciativa Infokolpa,

Slovenska filantropija,

Mirovni inštitut,

Kulturni center Danilo Kiš,

Humanitas,

Zavod Krog,

Platforma SLOGA,

Krščanska adventistična cerkev,

Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC),

Amnesty International Slovenije,

Islamska skupnost v Republiki Sloveniji,

Društvo Raznolikost,

Inštitut ČKZ in

Slovensko vegansko društvo.

Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Viri in literatura:

Bajt, V., Frank, A., Jalušič, V., & Ladić, M. (2023). Odgovorno delovanje za vključujoče lokalne skupnosti (CIFER): Nacionalno poročilo – Slovenija. Mirovni inštitut.

Giorda, M. C., Bossi, L., Messina, E., & Risteco, C. (2014). Food and religion (in public food service). Consorzio Risteco. Hajdinjak, M. (2024). Kaprice in »pravice« v šolski prehrani. Vestnik. https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/v-premislek-kaprice-in-pravice-v-solski-prehrani-1375386 

Ministrstvo za kulturo. (2019). Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda 4. Seje sveta vlade RS za dialog o verski svobodi. Vlada Republike Slovenije. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Verska-svoboda/Svet-Vlade-RS-za-dialog/Gradivo-4.-seja-Sveta.pdf 

Porić, E. (2024). Pregled izkušenj in praks zagotavljanja obrokov brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah: Poglobljena analiza anketnega vprašalnika in šolskih jedilnikov. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji. https://www.islamska-skupnost.si/wp-content/uploads/Analiza-prehrana-19.-9.-2024.pdf 

Zagovornik načela enakosti. (2024). Starši z vrtcem dosegli dogovor o razumni prilagoditvi prehrane za otroke na podlagi vere. https://zagovornik.si/izdelki/starsi-z-vrtcem-dosegli-dogovor-o-razumni-prilagoditvi-prehrane-za-otroke-na-podlagi-vere/ 

Zakon o verski svobodi (ZVS). (2007). Uradni list RS, št. 14/07.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (2024). Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. https://gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Smernice-za-prehranjevanje-v-vzgojno-izobrazevalnih-zavodih.pdf

The post Javna pobuda in peticija za zagotavljanje primernih obrokov za vse otroke first appeared on ADRA Slovenia.

Sem Fabien Itangishaka, rojen leta 1978 v Burundiju. Moje življenje je bilo posvečeno delu in skrbi za mojo družino. Po diplomi na upravni fakulteti sem delal na burundijskem notranjem ministrstvu, v policiji in v varnostni službi predsednika države. Sem ponosen oče štirih otrok, rojenih v letih 2009, 2011, 2017 in 2022. Skupaj z ženo Odette sva si prizadevala ustvariti varen dom za najino družino, vendar so dogodki leta 2021 to varnost uničili.

Politična kriza v Burundiju po menjavi oblasti je prinesla grožnje in strah. Kot nekdanji uslužbenec varnostnih služb sem se znašel na seznamu ljudi, ki naj bi jih aretirali. Ko sem izvedel, da me iščejo, sem bil pri ženi, ki je takrat čakala na porod. Naš novorojenček je imel srčne težave, zaradi česar sem bil z njo v bolnišnici. Prijatelj iz obveščevalne službe me je opozoril, naj zapustim državo, saj je bila nevarnost prevelika.

S pomočjo prijatelja iz Ugande sem uspel pobegniti v Beograd, kar je bilo zame čudež. Toda s tem se moja borba še zdaleč ni končala. Zadnji dve leti sta bili zame in mojo družino polni preizkušenj. Medtem ko sem si tukaj prizadeval ustvariti temelje za novo življenje, so moja žena in otroci ostali sami, prežeti s strahom in negotovostjo. Naš najmlajši otrok, ki potrebuje posebno zdravniško oskrbo zaradi srčne napake, je moral skozi težke čase brez očetove opore.

Moja največja želja je, da bi lahko ponovno združil svojo družino. Čas ločitve je boleč, a nas je tudi naučil, kako pomembna sta ljubezen in bližina. Vaša finančna podpora mi lahko pomaga premostiti zadnje ovire in omogoči, da bo moja družina končno skupaj – varna in srečna v Sloveniji.

Vsak vaš prispevek pomeni korak bližje k temu, da se moja zgodba iz žalostne prelevi v zgodbo upanja in novega začetka. Hvala vam iz srca za vašo pomoč in solidarnost.

Z vašo pomočjo lahko omogočimo, da se družina končno združi in zaživi skupaj v varnosti. Vsak prispevek šteje.

Podatki za nakazilo:
IBAN: SI56 0284 3026 3945 425
BIC: LJBASI2X
Referenca: SI00 2024
Ime prejemnika: HD ADRA Slovenija, Njegoševa 15 1000 Ljubljana
Namen: zdruzitev
Koda namena: CHAR

V Humanitarnem društvu ADRA Slovenija verjamemo, da je združevanje družin ključni korak k obnovi njihovega dostojanstva, stabilnosti in upanja na boljšo prihodnost. Zavedamo se, da ločitev družin prinaša globoke čustvene in psihološke stiske, še posebej za otroke, ki so prisiljeni odraščati brez prisotnosti svojih staršev. S podporo dobrih ljudi in partnerjev smo že pomagali mnogim družinam ponovno najti pot drug do drugega.

The post Združevanje družin: Fabienova zgodba first appeared on ADRA Slovenia.

Zavedamo se, da ločitev družin prinaša globoke čustvene in psihološke stiske, še posebej za otroke, ki so prisiljeni odraščati brez prisotnosti svojih staršev.

Z našimi projekti si prizadevamo:

• omogočiti varno združitev družinskih članov,
• nuditi podporo pri urejanju pravnih in logističnih izzivov,
• zagotoviti osnovno pomoč in integracijsko podporo, ko se družine ponovno združijo.

Skupaj lahko spreminjamo življenja!

S podporo dobrih ljudi in partnerjev smo že pomagali mnogim družinam ponovno najti pot drug do drugega. A delo se tu ne konča – potreba po pomoči je vedno večja.

Vsak prispevek, vsaka deljena zgodba in vsaka izkazana solidarnost šteje. Pridružite se naši misiji za združevanje družin in postanite del zgodbe, ki vrača upanje tam, kjer je to najbolj potrebno.

Hvala, ker s svojo podporo pomagate družinam ponovno najti pot domov.

Trenutno združujemo Fabienovo družino.

Fabien Itangishaka, diplomant upravne fakultete in nekdanji uslužbenec burundijskih državnih organov, je bil zaradi politične krize v letih 2021–2022 prisiljen zapustiti svojo domovino, da bi rešil svoje življenje. Po nasvetu prijatelja iz obveščevalne službe je pobegnil, medtem ko so oblasti iskale njega in njegovo družino. Njegova žena Odette je med tem časom sama skrbela za njihove štiri otroke, vključno z novorojenčkom, ki ima resne težave s srcem. Po več kot dveh letih ločitve in težkih preizkušenj Fabien potrebuje pomoč za združitev svoje družine v Sloveniji in za zagotavljanje varnosti ter zdravja svojih najbližjih.

Preberi celotno Fabienovo zgodbo: www.adra.si/fabien

The post Združevanje družin – ADRA Slovenija first appeared on ADRA Slovenia.

Migrantke in migranti, ki živimo v Sloveniji, se zavzemamo za učinkovitejše prakse integracije. Pripravili smo 12 PREDLOGOV IN ZAHTEV, s katerimi naslavljamo izzive vključevanja osebe z izkušnjo preseljevanja v družbo s poudarkom na izboljšanju programov učenja slovenskega jezika.

V letu 2023 je v Sloveniji imelo dovoljenje za stalno in začasno prebivanje 244,923 migrantk in migrantov iz 176 držav, petih kontinentov in številnih jezikovnih in kulturnih ozadij. Smo pomemben del slovenske družbe, jo bogatimo in diverzificiramo. Znanje slovenskega jezika nam omogoča, da navezujemo stike z lokalnim prebivalstvom, urejamo zadeve na upravnih enotah, povečujemo zaposlitvene zmožnosti, koristimo zdravstvene storitve, nudimo podporo šolajočim otrokom, smo konkurenčni najemniki in sodelujemo v političnih procesih. Tako postajamo samostojni in aktivni del družbe, s čimer tudi utrjujemo družbeno kohezijo.

Jezikovna integracija je temeljni sklop vladne Strategije vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije, ki jo je sprejela vlada novembra leta 2023, pripravilo pa Ministrstvo za notranje zadeve. Strategija prepoznava znanje slovenskega jezika kot prvi pogoj uspešnega in učinkovitega vključevanja tujcev v slovensko družbo. Strategija predvideva prenovo javno veljavnih programov, vzpostavitev novih programov za učenje jezika, skrb za nadzor nad kakovostjo programov ter povečanje števila ur in kadrov, ki izvajajo programe.

Četudi pozdravljamo ambicije vladne integracijske strategije, se sprašujemo, ali bo strategija uspešno zaživela v praksi, še posebej v luči nezadostne strukturne podpore za izvajanje tečajev in opravljanje izpitov. Izobraževanje tujcev ima operativne pomanjkljivosti, povezane s pomanjkanjem strokovnega kadra, izobraževalnih centrov in podpornih storitev. V kolikšni meri se je MNZ posvetovalo z migrantkami in migranti pri pripravi in izvedbi strategije? Ali bodo predvideni ukrepi uspešno nagovorili naše potrebe? Ali je vlada že začela z izvajanjem ukrepov – in če je, s katerimi?

Naše zahteve za izboljšanje programov učenja slovenskega jezika za tujce podrobneje razdelamo v 12 PREDLOGIH, ki bodo omogočile hitrejšo in učinkovitejšo integracijo. Z navedenimi zahtevami želimo izboljšati integracijski postopek in opozoriti na sistemske pomanjkljivosti pri učenju slovenskega jezika, s katerimi se soočamo.

1. Pohitren postopek integracije: Dostop in napotitev na začetek učenja jezika mora biti hitrejši. S tečaji slovenščine želimo začeti hitreje po prihodu v Slovenijo. Nekateri na prosta mesta čakamo tudi po 1 leto ali več (v nekaterih primerih tudi do 4 leta).
2. Obseg izvajanja tečajev: Zahtevamo višje število brezplačnih ur slovenskega jezika, še posebej za osebe iz neslovanskih jezikovnih okolij. Osebe, ki prihajamo iz arabskega sveta, Bližnjega vzhoda, Azije, Afrike, Latinske Amerike, neslovansko govorečih držav EU itd., potrebujemo višje število ur, da dosežemo enako raven znanja slovenščine kot osebe iz slovanskih jezikovnih okolij (Bosna, Srbija, Severna Makedonija, Rusija itd.). Študije ugotavljajo, da osebe iz različnih jezikovnih okolij potrebujejo različno število ur, da bi dosegle primerljive rezultate. To potrjujejo tudi izkušnje stroke. Vladni oddelek za integracijo tujcev ZDA, Foreign Service Institute navaja, da govorec angleščine potrebuje 1100 ur, da osvoji slovanske jezike, kot je slovenščina, medtem ko za angleščini bolj sorodne romanske jezike, kot sta francoščina in portugalščina, potrebuje 600 ur. Članice EU z dobrimi praksami integracije, kot je Nemčija, nudijo beguncem in drugim tujcem višje število ur. Nemčija ponuja integracijski tečaj, katerega jezikovni del obsega od 600 do 900 ur, za tiste, ki kažejo hiter napredek oziroma imajo določeno predznanje, pa 400 ur. Osebe iz neslovanskih okolij pogosto nismo pismene v latinici, naši materni jeziki pogosto niso indoevropski, izhajamo iz drugačne jezikovne paradigme, zato potrebujemo več ur – vsaj 1000 ur –, da bi dosegle primerljive rezultate z govorci jezikov, ki so slovenščini bližje.
3. Velikost in sestava skupin: Treba je zagotoviti majhne in homogene skupine. Nekatere skupine tečajnikov so prevelike in preveč heterogene, kar upočasnjuje učni proces. Na tečajih se predznanje slovenščine tečajnikov pogosto razlikuje, prav tako prihajamo iz različnih jezikovnih okolij. V skupini mora biti manjše število tečajnikov iz sorodnega jezikovnega okolja in s podobno ali enako stopnjo predznanja jezika, ki se ga učimo.  Osebe iz slovanskih in neslovanskih jezikovnih okolij naj bodo umeščene v ustrezne skupine. Pri oblikovanju skupin je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot so spol, starost, stopnja izobrazbe in čas bivanja v Sloveniji.
4. Kvalitetnejše zasnovani programi učenja: Zahtevamo več poudarka na konverzaciji in praktičnem izobraževanju, ki vključuje socialne stike z naravnimi govorci slovenščine. Za učenje jezika je stik z živim jezikom ključen. Tečaji naj namenijo več ur učenju konverzacije ter medsebojnemu spoznavanju in sporazumevanju s slovenskimi državljani. Zahtevamo dodatne ure in prostore, ki so namenjeni predvsem vadbi pogovorov z naravnimi govorci slovenščine, na primer skupnostne centre, intenzivne (poletne) tabore, čajanke in bralne krožke, kjer bi priseljenci navezovali stike z lokalnim prebivalstvom in s tem z rabo živega jezika.
5. Več ur za utrjevanje snovi in pripravo na izpit: Tečaji naj ponujajo dovolj ur za utrjevanje snovi in pripravo na jezikovni izpit. Prav tako ni dovolj učbenikov in drugih gradiv, s katerimi bi utrjevali snov in se pripravljali na izpite.
6. Kvalitetnejši in pestrejši nabor literature in gradiv: Potrebujemo več dodatnih brezplačnih gradiv za učenje jezika, kot so leposlovne in druge knjige v slovenščini, ki ustrezajo različnim ravnem pridobljenega znanja, na primer raznovrstne knjige za jezikovne ravni A1, A2 in B1. Potrebujemo tudi več avdio, video in multimedijskih gradiv za učenje slovenščine na različnih jezikovnih ravneh, kot so podcasti, uganke, slovnične igre, aplikacije itd. Tovrstne motivacijske vsebine podpirajo in poenostavljajo učni proces.
7. Intenzivnost in kontinuiteta tečajev: Presledki med tečaji so predolgi. Da bi zadržali pridobljeno znanje, moramo biti redno izpostavljeni poslušanju, govorjenju, pisanju, branju in slovnici jezika, ki se ga učimo. Učne ure naj potekajo vsaj 4-krat tedensko in naj vsebujejo spoznavne ekskurzije kulturnih in naravnih znamenitosti Slovenije, kot so različne institucije, muzeji, parlament, hribi in jezera, da se lahko učimo slovenščino, vezano na specifične lokacije.
8. Več brezplačnih tečajev za višje jezikovne ravni (B1, B2, C1, C2) in tečajev slovenskega strokovnega jezika: Potrebujemo brezplačne tečaje strokovnega jezika ob fleksibilnih terminih. Poglobljeno znanje jezika je pomembno za osebe z višjo izobrazbo in strokovnim znanjem, ki se v Sloveniji želimo zaposliti v poklicu, za katerega smo izšolani. Za opravljanje naših poklicev potrebujemo strokovno jezikovno znanje. Zdravniška zbornica Slovenije, na primer, zahteva znanje slovenskega jezika za zdravnike na ravni pisno B2 in ustno C1. Učbenik, ki velja kot priprava na preizkus znanja zdravniškega strokovnega jezika, zahteva znanje na nadaljevalni jezikovni ravni A2/B1.
9. Prilagojeni tečaji za starejše osebe: Starejši potrebujemo prilagojene tečaje, ki ustrezajo našim potrebam in pripomorejo k lažjemu učenju jezika. Praksa kaže, da se starejši težje naučimo novega jezika, vendar je tudi za nas znanje jezika ključno za samostojno vključevanje v družbo. Brez znanja jezika imamo povečano tveganje za socialno izključenost.
10. Prilagojeni termini tečajev za zaposlene: Zaposlene osebe se med tednom ne moremo udeleževati tečajev. Termini tečajev morajo biti fleksibilni in tudi ob terminih, na primer popoldne in zvečer, ko se tečajev lahko udeležimo. Tudi zaposlovalci naj bodo spodbujeni, da organizirajo ure slovenščine za zaposlene.
11. Prisotnost kulturnih mediatorjev in prevajalcev: Kulturni mediatorji in prevajalci naj bodo vključeni v izobraževalni proces. Ti pripomorejo k učinkovitosti poučevanja v primerih, ko tečajniki govorijo zgolj svoj materni jezik ter pri razumevanju in upoštevanju kulturnih razlik.
12. Izboljšanje obveščenosti o tečajih: Informacije o tečajih, ki jih ponujajo ljudske univerze, izbrani izvajalci, NVO in druge organizacije, morajo biti lažje dostopne in zbrane na enem mestu. Prav tako moramo biti bolje obveščeni o tečajih in izpitnih pogojih, ki ustrezajo potrebam skupin, kot so nepismene osebe, osebe s posebnimi potrebami, zaposleni, starši in starejši.

Znanje slovenskega jezika je ključno tudi za pomembne upravne postopke. Znanje jezika moramo dokazovati pri podaljševanju stalnih in začasnih dovoljenj za prebivanje, pri sprejemu v državljanstvo in prijavi kot iskalci zaposlitve na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Jezikovno znanje na višjih ravneh je pogoj za strokovne poklice, kot je zdravniški. Zavedamo se naših dolžnosti, obenem pa ugotavljamo, da so administrativne zahteve po znanju jezika lahko tudi diskriminatorne, če ne upoštevajo življenjskih okoliščin oseb z izkušnjo preseljevanja in še posebej, če razpoložljivi jezikovni tečaji ne ustrezajo našim potrebam.

Kot posebej problematični bi izpostavili zahtevi, ki se tičejo pridruženih družinskih članov ter iskalcev zaposlitve, prijavljenih na ZRSZ. Od pridruženih družinskih članov se pri podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje zahteva, da predložijo potrdilo o znanju slovenskega jezika na preživetveni ravni, ki je po sprejemu novele zakona o tujcih nadomestila zahtevo po znanju jezika na ravni A1. Ob lanskih spremembah zakona o tujcih je več NVO, ki se ukvarjajo z migracijami, zahtevo po znanju jezika na ravni A1 prepoznalo kot neživljenjsko in diskriminatorno, predvsem za ženske. Tudi nova preživetvena raven je sporna, ker je ohlapno opredeljena, predvsem pa predstavlja dodatno administrativno delo.

Stopnjo socialnega tveganja in izključenosti oseb z izkušnjo preseljevanja predstavlja tudi zahteva, da mora tujec v roku 1 leta opraviti jezikovni izpit za ravni A1, če želi biti registriran pri ZRSZ kot iskalec zaposlitve. S prijavo na ZRSZ je povezana pravica do prejemanja socialne pomoči, ki za ranljive skupine tujcev, kot so nezaposlene starejše ženske, predstavlja pomemben vir dohodka, še posebej ker tujci v Sloveniji nismo upravičeni do subvencije najemnin. Obenem večina tujcev v Sloveniji ne more pridobiti lastninske pravice na nepremičninah – in zato praviloma živimo v najemu. Tudi kot iskalci zaposlitve potrebujemo socialno varnost, ki ne sme biti pogojevana z dokazovanjem znanja jezika.

Če pa že obstajajo jezikovne zahteve za pridružene družinske člane in iskalce zaposlitve, potem bi morali biti zagotovljeni brezplačni in intenzivni tečaji slovenskega jezika – upoštevajoč materni jezik tečajnikov, kar pomeni več ur za neslovanske jezike – takoj oz. najmanj 3 mesece po prihodu v Slovenijo.

Sistemske pomanjkljivosti v povezavi z vključevanjem oseb z izkušnjo preseljevanja je treba v dialogu z migrantkami in migranti nasloviti in odpraviti. Slovenija mora zagotoviti hitrejše in kvalitetnejše postopke integracije, kar pa je mogoče z upoštevanjem in odpravljanjem pomanjkljivosti, ki trenutno obstajajo na področju učenja jezika. Prepričani smo, da brez sistemskih sprememb na področjih, ki jih izpostavlja javna pobuda, Slovenija ne zagotavlja in ne spodbuja vključevanja oseb z izkušnjo preseljevanja v družbo.

To lahko spremenimo samo skupaj – začnimo danes! Podprite našo javno pobudi in podpišite peticijo.

Pobudo do zdaj podpirajo:

ADRA Slovenija

Društvo Medkulturni dialog

KD Gmajna

Zavod APIS

Mirovni inštitut

Slovenska filantropija

Kulturni center Danilo Kiš

Infokolpa

PODPIŠI TUKAJ!

Javno pobudo smo pripravili migrantke in migranti v okviru projekta BODE+ v sodelovanju z ADRA Slovenija, Društvom Medkulturni dialog, Kulturnim društvom Gmajna ter Zavodom Apis.

Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

The post POSPEŠIMO INKLUZIJO first appeared on ADRA Slovenia.

• vaših pravicah in postopku prijave, če so le-te kršene (6. 5. ob 16.30 – 18.00). Izvajalka delavnice ‘Moje pravice in prijava kršenja pravic’ bo Urška Regvar iz organizacije PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja 
• inovativnih metodah in strateških kampanjah zagovorništva, s katerimi se lahko učinkovito dosežejo spremembe na področju enake obravnave, kršenja pravic in doseže višjo socialno pravičnost (8. 5. ob 10.00 – 13.00). Izvajalci so: Katja Utroša (KD Gmajna), Furkan Guner (Medkulturni dialog), Romana Zajec (Zavod APIS). 

Močno zaželeno je osnovno znanje angleškega ali slovenskega jezika (lahko pa si sami zagotovite osebnega prevajalca). 

Lokacija: Delavnice potekajo na naslovu Njegoševa cesta 15, 1000 Ljubljana. 

Potrebne so prijave na naslednjem obrazcu TUKAJ. Prijave so možne do zapolnitve prostih mest. 

 Vsi prisrčno vabljeni, vstop je prost! 

…………………………………………………..

On Monday, May 6th and Wednesday, May 8th we invite you to workshops where you will get information on: 

• Your rights and the procedure for reporting if they are violated (6 May at 4.30 p.m.). The workshop ‘My Rights and Reporting Violations of Rights’ will be led by Urška Regvar from the PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. 
• Innovative methods and strategic advocacy campaigns that can effectively bring about change in the area of equal treatment, rights violations and achieve greater social justice (8 May at 10.00 – 13.00). The speakers will be Katja Utroša (KD Gmajna), Furkan Guner (Intercultural Dialogue), Romana Zajec (APIS Institute). 

Basic knowledge of English or Slovenian is strongly recommended (or you can provide your own personal translator). 

Location: Workshops will take place at Njegoševa 15, 1000 Ljubljana. 

Applications are required, register HERE . Applications are open until places are filled. 

Everyone is cordially invited, attendance if free for all persons with migrant background!  

Kulturno društvo Gmajna 

Infokolpa 

Medkulturni Dialog 

Latinoamericanos en Eslovenia – Latinsko Društvo 

Impact4values 

CNVOS 

The post VABILO: Delavnice za pomoč osebam z migrantskim ozadjem, projekt BODE+ first appeared on ADRA Slovenia.

Tovrstne aktivnosti laične psihosocialne podpore ADRA Slovenija v sodelovanju z Uradom vlade za oskrbo in integracijo migrantov tedensko izvaja že od leta 2022. Dejavnosti večinoma potekajo v Azilnem domu Vič, do danes se je aktivnosti udeležilo že več kot 1000 posameznikov.   

Osebe z migrantskim ozadjem so v družbi deležni močne stigme. Kljub vsem predsodkom pa gre, glede na naše izkušnje, za dobre ljudi s sicer drugačnimi kulturnimi navadami, kot smo jih vajeni, a z veliko željo le po boljših življenjskih pogojih. “V Sloveniji mi je všeč zaradi vas. V državi, iz katere prihajam, večina ljudi ni tako dobrih, kot ste vi,” je povedal eden izmed udeležencev delavnice. 

Le s spoštljivim odnosom, potrpežljivostjo, razumevanjem in vključevanjem ljudi z različnimi ozadji lahko dosežemo strpno družbo, saj si prav vsak zasluži dostojanstvo in spoštovanje.

The post Aktivnosti laične psihosocialne podpore na področju migracij first appeared on ADRA Slovenia.