Divin Ngamba prihaja iz Demokratične republike Kongo. Preden ga je življenjska pot pripeljala v Slovenijo, je deset let živel na Madžarskem, kjer je zaključil magistrski študij poslovnega razvoja. Danes v Sloveniji gradi svojo poklicno in družinsko prihodnost ter s svojo zgodbo kaže, da vključevanje v novo okolje ni le vprašanje prilagajanja, temveč tudi priložnost za znanje, razvoj in aktivno sodelovanje v družbi.
»Moja pot v Slovenijo se je začela leta 2023, ko sem bil povabljen na festival Afriška vas. Tam sem spoznal svojo današnjo ženo. Začela sva se družiti, nato pa sem se preselil v Slovenijo. Danes sva srečno poročena in imava otroka,« pripoveduje Divin.
Družina je danes njegov največji vir sreče in motivacije. Ob družinskem življenju je uspešen tudi na poklicni poti. Zaposlen je v podjetju Stolt Nielsen, kjer kot vodja operativne ekipe vodi petnajst ljudi.
»Moje življenje je stabilno, še vedno pa si postavljam nove cilje in želim napredovati. Veliko mi pomeni tudi moje delo, saj imam vodstveno vlogo in odgovornost za svojo ekipo.«
Sedem jezikov, slovenščina pa nov izziv
Ob prihodu v Slovenijo se je Divin srečal z izzivom, ki ga kljub bogatim mednarodnim izkušnjam ni pričakoval v takšni meri.. Govori kar sedem jezikov, zato je bila izkušnja življenja v okolju, kjer jezika sprva ni razumel, zanj nekaj povsem novega.
Učenja slovenščine se je lotil resno in že uspešno opravil izpit na ravni A1. Prav jezik vidi kot pomemben del vključevanja v novo okolje, vendar ob njem poudarja še nekaj, kar je po njegovem mnenju za dolgoročno uspešno vključevanje migrantov prav tako ključno: izobraževanje.
»Veliko migrantov se ob prihodu najprej osredotoči na iskanje dela, saj morajo poskrbeti zase in pogosto tudi finančno podpirati svojo družino. Toda če imajo ob tem dostop do kakovostnega izobraževanja in dodatnih znanj, se lahko lažje ter dolgoročneje vključijo v družbo.«
Zato bi si želel več dostopnih možnosti izobraževanja in usposabljanja, ki bi migrantom omogočale pridobivanje novih znanj, poklicni razvoj in lažje napredovanje na trgu dela.
Integracija ne pomeni izgube identitete
Pomemben del Divinovega razmišljanja o vključevanju je tudi vprašanje kulture. Prepričan je, da se ljudem za to, da bi postali aktivni člani nove družbe, ni treba odpovedati svoji identiteti.
»Integracija ne pomeni, da mora človek izgubiti svojo identiteto. Pomeni, da lahko postane aktiven del družbe, hkrati pa ostane povezan s svojo kulturo in svojim ozadjem.«
Posebej izpostavlja položaj otrok v šolah. Meni, da bi morale šole znati prepoznavati in spoštovati različna kulturna ter verska ozadja učencev. Kultura namreč ni zgolj skupek navad, ampak pomemben del identitete, občutka pripadnosti in odnosa posameznika do sveta.
Kot eno od rešitev vidi dodatno usposabljanje učiteljev in drugega šolskega osebja o različnih kulturah in verskih praksah. Z boljšim poznavanjem različnih okolij bi lažje razumeli potrebe otrok in se nanje ustrezno odzivali.
Migranti lahko prevzemajo tudi vodstvene vloge
S svojo zgodbo želi Divin opozoriti tudi na pogosto preozko predstavo o migrantih kot ljudeh, ki v novo državo prihajajo predvsem zaradi dela.
Njegova lastna pot kaže drugačno sliko. Visokošolsko izobražen strokovnjak, ki govori več jezikov, danes v Sloveniji opravlja odgovorno delo in vodi petnajstčlansko ekipo. Obenem tukaj ustvarja družino in svoje življenje.
»Želim pokazati, da migranti v Sloveniji niso samo iskalci zaposlitve. Lahko prevzemajo odgovorne in vodstvene vloge ter aktivno prispevajo k družbi.«
Njegovo sporočilo je zato jasno: vključevanje mora temeljiti na možnostih za razvoj, medsebojnem razumevanju in spoštovanju človeka.
»Izobraževanje migrantov je nujno. Spoštovanje kulture pa je prav tako pomembno kot spoštovanje človeka samega. Nihče ne bi smel biti prikrajšan za svojo identiteto, kulturo ali dostojanstvo.«
Aktivnost je izvedena v sklopu programa Migracije, integracija in združevanje begunskih družin, ki je sofinanciran s sredstvi programa Impact4Values v Sloveniji. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja/-ev in ni nujno, da odražajo stališča ter mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
