Svetovni dan beguncev 20. junij

‼️SVETOVNI DAN BEGUNCEV 20.6.
 
Po podatkih UNHCR je na svetu okoli 70 milijonov beguncev in migrantov, ki so zbežali pred težkimi razmerami v svojem domačem okolju. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v okviru pobude #milijardamiljdovarnosti naredijo korak z begunci.
 
Pomembno pa je, da si pogledamo nekaj podatkov skozi zgodbo posameznika, ki je iz Eritreje pribežal v Italijo v letu 2018, nakar je bil premeščen v Slovenijo. Napaka, ki jo vsi naredimo je, da zaradi napak in slabega vedenja nekaterih to prenesemo na celotno skupino beguncev in migrantov – to pa nikakor ne sporoča realnosti situacije.
 
To zgodbo je napisalo življenje.. Zgodbo, iz katere bi lahko naredili že kar serijsko nadaljevanko.. Zgodbo, v kateri bi bil konec lahko zelo drugačen..
 
Ker moramo razumeti ozadje za to zgodbo, pa za začetek en izziv. Ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste nekam prišli in se niste počutili sproščeno in da spadate tja? Ali ste se že kdaj počutili kot popoln tujec? Skoraj vsi… Kajne?
 
Tudi Jonas je tujec. Tujec v tuji državi, čeprav je le človek, ki je sanjal sanje o življenju brez strahu, življenju miru, sanjal je o svobodi zase predvsem pa za svojo družino. Razmišljal je: ‘Če ostanem tukaj bom najverjetneje umrl v tej nesmiselni vojni, ki traja že vsaj 30 let.’ Služiti v vojski v Eritreji ni ravno izbira in vsako leto umre na 10 tisoče nedolžnih. ‘Torej, moji otroci bodo ostali brez očeta in vprašanje je, kaj se bo zgodilo z njimi.’
 
Vemo, da je Jonas sanjal sanje o življenju, varnosti, novih začetkih in upanju. Vkrcal se je na prenapolnjeno ladjo, ki je preko Sredozemskega morja plula v Italijo. Zaradi prevelike teže je ladja potonila. Imel je srečo, da so ga lahko rešili. Dejstvo je, da je v letu 2018 vsak 18 migrant umrl grozne smrti na Sredozemskem morju, in tudi Jonas bi bil lahko samo ena od teh številk..
 
Ko je Jonas pobegnil iz Eritreje, se je začelo obdobje zastraševanj in groženj za njegovo soprogo in njegove tri otroke. Zaradi nenehne nevarnosti so pobegnili v Etiopijo in pristali v taborišču. Življenje v begunskem taborišču je težko, saj pomanjkanje hrane in izbruhi bolezni ogrožajo vse predvsem pa najmlajše. Rumena mrzlica, malarija in tuberkoloza nenehno prežijo na mlada življenja. Velikokrat so lačni. Samo pomislite in si odgovorite: Kdaj pa ste bili vi nazadnje tako lačni, da vam je šlo na jok? Se še spomnite? Gotovo ne…
 
Razmere v begunskih taboriščih so za moderno Evropsko družbo nepredstavljive. Ljudje v teh taboriščih lahko izgubijo vse svoje dostojanstvo, avtonomnost. In ne samo to. Veliko jih izgubi tudi svoje življenje in to na grozljive načine.
 
Jonas je bil lansko leto premeščen iz Italije v Slovenijo, kjer je dobil status mednarodne zaščite. Republika Slovenija je po skrbnem preverjanju odobrila tudi Jonasovo prošnjo za združitev družine. Želi si naučiti jezika in ostati v Sloveniji, saj je varna država in ve, da bo njegova družina tukaj lahko živela. V Sloveniji jih ne bodo ogrožale bolezni, lakota in preganjanja.
 
Čeprav so bile njegove sanje veliko tveganje, je to preprosto moral storiti. Čeprav je zasovražen iz strani ljudi, ki ga ne razumejo, je to preprosto moral storiti. Čeprav je res, da nekateri migrantje povzročajo težave in zaradi njih tudi Jonasa ne marajo, ni kriv ničesar drugega kot pa želje po življenju in svobodi zase in za svojo družino. Mnogi ga zaničujejo, sovražijo. Nekateri želijo celo, da bi preprosto umrl na Sredozemskem morju. Jonas sliši stvari kot so: ‘ Umazanci, kradejo naše službe.’ ali ‘Kriminalci, vdrli so v vikend. Treba bi jih bilo ustreliti takoj na meji.’
 
Ste že slišali za pojem, ki je v slovenski zakonodaji opredeljen kot sovražni govor. Sovražni govor je vsako izražanje, … »ki širi, spodbuja ali opravičuje rasno sovraštvo, sovraštvo do tujcev, antisemitizem in druge vrste sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, agresivnem nacionalizmu ali etnocentrizmu, diskriminaciji in sovražnosti proti manjšinam, migrantom ali ljudem tujega rodu«.
 
Jonas ne ve samo kaj pomeni sovražni govor in verbalno nasilje. On ga občuti na svoji lastni koži, tako kot trenutno okoli 70 milijonov beguncev in v migracije prisiljenih oseb po celem svetu. Zaradi generaliziranja in poenostavljanja in zaradi zločinov manjšine trpi večina beguncev. Na koncu pa se gre samo za to, da so ti ljudje preprosto morali izbrati: ali nasilje in preganjanje ali mir in svoboda. Le kaj bi izbrali vi?
 
Ali sploh lahko verjamete. Vsako minuto je danes 20 ljudi prisiljenih, da zapustijo vse za sabo, da ubežijo vojni, preganjanju, nasilju. Nobena od teh oseb ni izbrala življenje, kateremu so prisiljeni slediti.
 
Ali si sploh v resnici predstavljamo kako drastično nepravičen je ta svet. Veste, da bi na svetu potrebovali $US 11 billijonov dolarjev za osnovno izobrazbo otrok, pa se to nikoli ne zgodi. Vmes pa Američani zapravijo 8bilijonov samo na kozmetiki letno. V resnici bi potrebovali $US 11 billijonov, da bi celotni svetovni populaciji zagotovili wodo in osnovno sanitacijo, ampak se to nikoli ne zgodi. Vmes pa Evropejci letno zapravijo 11 bilijonov samo za sladoled.
 
13 bilijonov je potrebno, da se zagotovi osnovno zdravstvo in prehrana, pa se to nikoli ne zgodi. Američani in Evropejci pa vmes zapravijo 18 bilijonov za hrano za hišne ljubljenčke. Globalno letno porabimo 780 bilijonov za vojsko. Kako malo so vredna življenja otrok, življenja nedolžnih, samo da posel poteka nemoteno. Seveda, pa niso vse novice samo slabe. Tudi Jonasove sanje se uresničujejo.
 
Dobrodelne organizacije, posamezniki, cerkvene skupnosti, združeni narodi in druge organizacije beguncem pomagajo, da najprej seveda preživijo, nato pa, da se počutijo sprejete in integrirajo v svoj nov dom. Ne glede na vse travme, ki jih doživljajo, se nekaterim sanje uresničujejo, tako kot Jonasu.
 
Eni najpomembnejših trenutkov v življenju so takrat, ko zremo v oči nekomu, ki je osvobojen, rešen, ozdravljen in končno srečen.
 
ADRA Slovenija je z pomočjo zasebnih donatorjev zbrala dovolj sredstev, da bo Jonas kmalu lahko združen s svojo družino. In kako neverjeten bo ta dan. Dan, ki ga nebi nikoli bilo, če Jonas nebi sanjal sanj o življenju in svobodi s svojo družino.
 
To je samo ena izmed srečnih zgodb, ki jih pišemo skupaj, brez vas to ni mogoče. Predlagamo, da se postavite v Jonasovo zgodbo in pomislite, kaj če bi se vi rodili v Eritreji, Siriji, Afganistan. Kaj če bi v celi zgodbi zamenjali Jonasovo ime z vašim. Kaj, če bi bili Jonas vi?!
 
Vsak od vas je lahko del zgodbe, ki je edinstvena vendar žal ni neponovljiva. Na svetu je ogromno ljudi, ki trpijo in potrebuje pomoč. V resnici pa je zdaj vprašanje samo eno in sicer za tisto življenje, za katerega se odločate vi sami. Na milijone ljudi živi običajno, ne kaj preveč posebno življenje. Na nas samih pa je, da vaše življenje izstopa, da je prežeto z usmiljenostjo, solzami sočutja in rokami, ki ljubezen trosijo kakor žarki sonca na vse, ki se jih dotaknejo. Bodite luč in sol za vse, ki to potrebujejo.
 
Na spletni strani ADRA Slovenija je poročilo Adre Srbija, ki pove kako so prizadete še posebaj ženske v teh situacijah. Vzemimo si čas in dajmo zgodbi priložnost, da nas spremeni.

Izkušnje žensk na: Room for Women and Girls: Female Voices from Refugees and Migrants in Serbia